Jedro

V sodni praksi je večinsko stališče, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Dopusti se stranska intervencija Splošne bolnišnice X. na strani tožene stranke.“

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog Splošne bolnišnice X., (v nadaljevanju predlagateljica) za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke.

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da je sodišče sicer ugotovilo, da obstaja med toženo stranko (toženka) in stranskim intervenientom pogodbeno razmerje zavarovanja civilne odgovornosti, saj je stranski intervenient zavarovanec tožene stranke. Zato je že sam obstoj tega pogodbenega razmerja zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani pogodbenice, ki je tožena prav na podlagi te pogodbe. Sklicuje se na sodno prakso. Ne gre zgolj za dejanski interes, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje, temveč intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient s stranko v takšnem materialnopravnem razmerju, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Ne drži, da intervenient tega ni izkazal, saj je v vlogi z dne 21. 11. 2022 navedel, kako bi lahko morebitna ugodilna sodba vplivala na njegov pravni položaj. Ima interes dokazati, da tekom zdravljenja ni prišlo do storitve strokovne napake, temveč da je pri porodu prišlo do zapleta oziroma komplikacije, kar bi terjalo zavrnitev tožbenega zahtevka. Navedel je tudi, da bi morebitno izplačilo odškodnine predstavljalo zanj finančno breme zaradi plačil odbitne franšize, malusa zaradi škodnega rezultata, izčrpanja zavarovalne vsote, posledično poslabšanja zavarovalnih pogojev, kar vse izhaja iz zavarovalne pogodbe in police, ki jo je v spis predložila že tožena stranka. Ne drži, kot to zmotno ugotavlja sodišče, da predlog ne vsebuje trditev o tem, kako naj bi ugodilna sodba vplivala na intervenientov pravni položaj. Sodišče mora pri presoji pravnega interesa za vstop intervenienta v pravdo upoštevati stanje spisa. Na vsebino zavarovalne pogodbe z dne 13. 3. 2018 in police z dne 23. 3. 2018 je v odgovoru na predlog za intervencijo opozorila že tožeča stranka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo dodatno utemeljuje vsebinske razloge za ugoditev predlagateljevi pritožbi ter se zavzema za spremembo sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (določba 199. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Interes takšne osebe je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njen pravni položaj. Priznati ga je potrebno, kadar je podana vsebinska zveza med konkretnim razmerjem predvidenega stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti ter konkretnim razmerjem pravdnih strank, med katerima se vodi spor. V sodni praksi je večinsko stališče, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe, vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo.1

6. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno (obrazložitev v 9. točki izpodbijanega sklepa), da je med intervenientom oziroma predlagateljico in toženko sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, da torej med njima obstaja pogodbeno razmerje. Po presoji sodišča druge stopnje je to ustrezna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani pogodbenice, ki je torej tožena prav na podlagi te pogodbe. Zavarovalna pogodba, na katero se je predlagatelj v vlogi za dopustitev intervencije skliceval, pa je bila v tistem trenutku že vložena v spis.

7. Pritožnica je v predlogu dodatno utemeljila, da bi morebitno izplačilo odškodnine (v primeru ugodilne sodbe zoper toženko) predstavljalo zanjo finančno breme zaradi plačil odbitne franšize, malusa zaradi škodnega rezultata, izčrpanja zavarovalne vsote ter posledičnega poslabšanja zavarovalnih pogojev ter se sklicevala na zavarovalno pogodbo in polico, ki jo je v spis predložila toženka. Sodišče prve stopnje je te trditve presojalo, vendar napačno zaključilo, da niso dovolj konkretizirane ter, da jih predlagateljica ni dokazala. Stališče sodišča druge stopnje je, da je takšna presoja prestroga, ob nespornem dejstvu, da med toženko in stranskim intervenientom obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katero urejajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Slednje v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej urejajo primere izključitve odgovornosti zavarovalnice. Tako tudi ta določila utemeljujejo pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico.

8. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 199. člena ZPP, zato je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stransko intervencijo pritožnika dopustilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

9. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank v postopku, jo je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (določbi 154. in 163. člena ZPP).

1 Sklep VSL II Cp 665/2019 z dne 13. 9. 2019, sklep VSL II Cp 961/52020 z dne 8. 7. 2020, VSM sklep I Cp 854/2012, VSL sodba II Cp 2258/2012, sklep VSC I Cp 278/2018 z dne 11. 10. 2018, sklep VSL I Cp 3314/2014, sodba VSM I Cp 1452/2013 z dne 1. 4. 2014, sodba VSL II Cp 2258/2012 z dne 24. 4. 2013.