Posredovanje podatkov RTV s strani mobilnih operaterjev

Datum

26.06.2026

Številka

07121-1/2026/622

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Telekomunikacije in pošta

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov RTV Slo s strani mobilnih operaterjev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Osebe zasebnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve, razen če zakon določa drugače.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, 18/23 – ZDU-1O, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZEKom-2), s katerim je bila omenjena direktiva prenesena v slovensko zakonodajo, v prvem odstavku 216. člena določa, da morajo izvajalci storitev z namenom zagotavljanja varnosti obdelave osebnih podatkov in ob upoštevanju tretjega odstavka 212. člena tega zakona vzpostaviti notranje postopke o odzivanju na zahteve pristojnih organov za dostop do osebnih podatkov uporabnikov na podlagi področnih zakonov. O odzivanju na te zahteve morajo voditi osemletno neizbrisno evidenco, ki vključuje podatke o številu prejetih zahtev in vlagateljih, o pravni podlagi teh zahtev in svojem odzivu nanje, to je, ali so bili podatki posredovani ali ne.

IP nadalje pojasnjuje, da ZVOP-2 vsebuje tudi posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov (39. - 41. člen). Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZVOP-2 lahko osebe zasebnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve, razen če zakon določa drugače. Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Za dopustnost posredovanja osebnih podatkov morajo biti tako (poleg v prejšnjih odstavkih navedenih materialnopravnih pogojev) in če specialni predpis posameznega področja ne ureja drugače, izpolnjeni tudi formalni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZVOP-2. Vsebina pisne zahteve je torej z ZVOP-2 točno določena in med drugim vsebuje tudi pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov ter predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni. Vsaka zahteva mora vsebovati vse naštete elemente, sicer posredovanje ni upravičeno. IP ob tem poudarja, da mora biti pravna podlaga za to, da zadostuje kriterijem dopustne obdelave osebnih podatkov, ustrezno konkretizirana. Le ustrezno konkretizirana navedba pravne podlage, iz katere izhaja namen obdelave osebnih podatkov, namreč sploh omogoča ustrezno presojo, ali so izpolnjeni pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno (seveda ob obstoju pravne podlage) obdelovati (v konkretnem primeru posredovati) samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

IP tako povzema, da bi morala RTV Slo za pridobitev določenih želenih podatkov postopati v skladu s prejšnjimi odstavki in oblikovati ustrezno zahtevo za posredovanje osebnih podatkov, ki bi morala med drugim vsebovati tudi navedbo pravne podlage za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov.

Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZdavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809, 9/14, 163/22, 112/25; v nadaljevanju: ZRTVS-1) sicer v 37. členu določa, da lahko za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka RTV Slovenija zbira osebne podatke, določene v prvi, drugi, tretji, četrti, peti in deveti alinei prvega odstavka 39. člena ter v prvi, drugi, tretji, četrti in osmi alinei drugega odstavka 39. člena tega zakona, neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva. Podatke o imenu in priimku fizične osebe oziroma nazivu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika ter o njihovem naslovu RTV Slovenija zbira od distributerjev električne energije. Vse podatke, navedene v prvem odstavku tega člena, razen označbe sprejemnika, lahko RTV Slovenija zbira tudi iz evidenc Davčne uprave Republike Slovenije, na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve, kjer je navedena ustrezna pravna podlaga ter ustrezna številka ali druga oznaka zahteve.

IP ni znano, na kateri pravni podlagi bi glede na določbe ZEKom-2 ali ZRTVS-1 RTV lahko zahtevala podatke o svojih naročnikih od mobilnih operaterjev, ob tem pa IP ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov.

IP splošno pojasnjuje še, da v skladu s prvim odstavkom 215. člena ZEKom-2 izvajalci storitev lahko o svojih naročnikih zbirajo naslednje podatke:

1.osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko,

2.naslov naročnika, vključno z delom stavbe,

3.naročniško številko in druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika,

4.na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv, naslov njegove spletne strani in druge vrste njegovih osebnih stikov (npr. IM-naslov) ali njegov e-naslov,

5.davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo,

6.na podlagi plačila naročnika še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb.

Zbrane podatke iz prejšnjega odstavka lahko izvajalci storitev obdelujejo le za točno določene namene, in sicer:

1.sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe,

2.zaračunavanje storitev,

3.pripravo in izdajanje imenikov po tem zakonu,

4.zagotavljanje informacij o lokaciji kličočega pri klicih na številke za komunikacijo v sili,

5.na podlagi soglasja naročnika tudi za druge zakonite namene.

Podatke iz prvega odstavka 215. člena ZEKom-2 lahko izvajalci storitev po prenehanju naročniškega razmerja hranijo do popolnega poplačila storitev, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka za svoje terjatve za izvajanje storitev, razen v primerih, ko je z ZEKom-2 določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (198. člen), glede javnega obveščanja in alarmiranja (201. člen), glede notranjih postopkov (216. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (220. člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (223. člen) ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 228. člena).

Glede prometnih podatkov IP pojasnjuje, da prvi odstavek 218. člena ZEKom-2 določa, da morajo biti podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, izbrisani ali spremenjeni tako, da jih ni mogoče povezati z določeno ali določljivo osebo takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen v primerih podatkov, pri katerih je po tem zakonu določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (198. člen), glede javnega obveščanja in alarmiranja (201. člen), glede notranjih postopkov (216. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (220. člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (223. člen) ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 228. člena).

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka