Jedro

Upnik praviloma ni stranka zapuščinskega postopka, razen v primeru, kadar predlaga ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o njihovih pravicah in terjatvah, temveč jih je upnik prisiljen uveljavljati v pravdnem postopku. To pomeni, da ima upnik pravico vlagati pravna sredstva v zapuščinskem postopku le zoper odločitve sodišča o ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja, medtem ko preostalih odločb ne more izpodbijati in ga le-te tudi ne vežejo.

Izrek

Pritožba se z a v r ž e .

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg in vrednost zapuščine pokojne S. P. in do celote zapuščine kot zakonitega dediča prvega dednega reda razglasilo njenega sina, mladoletnega G. R.. Hkrati je v sklepu ugotovilo, da je upnica M. P. dne 04.11.2002 v zapuščino prijavila terjatev v tolarski protivrednosti 5.000,00 DEM iz naslova posojila, danega zapustnici, te terjatve pa dedič ni priznal. Proti takšnemu sklepu je laično pritožbo vložila upnica M. P.. V pritožbi je izpodbijala obseg zapuščine z navedbami, da vanjo spada tudi premično premoženje, ki se nahaja v stanovanju, znesek 1,661.200,00 SIT zavarovalnine, ki je bila pokojni izplačana na račun ob škodnem dogodku in najeti kredit, ki je bil porabljen za nakup skupnega stanovanja. Nesprejemljiva je priglasitev stroškov pogreba v višini 200.000,00 SIT, ki jih je v celoti plačala zapustničina sestra in ne zakoniti zastopnik mladoletnega dediča, golo sprenevedanje pa je tudi, da zakoniti zastopnik dediča ne priznava posojila v znesku 5.000,00 DEM, za katerega se je sam prišel osebno zahvalit pritožnici. Zastopanje mladoletnega dediča v tem zapuščinskem postopku ni zakonito, ker se prepletata dvoje nasprotnih si interesov. Da dedič ne bi bil oškodovan, bi mu bilo treba v postopku postaviti skrbnika.

Pritožba ni dovoljena.

V konkretni zadevi se je zoper sklep o dedovanju pritožila upnica, zapustničina stara mati, ki je v zapuščinskem postopku prijavila terjatev do zapustnice iz naslova posojila, danega za nakup stanovanja. V pritožbi je izpodbijala nepriznanje njene terjatve, obseg zapuščine, njeno vrednost in zastopanje mladoletnega dediča pred sodiščem, česar pa po presoji sodišča druge stopnje nima pravice izpodbijati.

Upniki namreč praviloma niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, kadar predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o njihovih pravicah in terjatvah, temveč so jih prisiljeni uveljavljati v pravdnem postopku. Navedeno torej pomeni, da imajo upniki pravico vlagati pravna sredstva v zapuščinskem postopku le zoper odločitve prvostopnega sodišča o ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja, medtem ko preostalih odločb ne morejo izpodbijati in jih le-te tudi ne vežejo. V konkretnem primeru ločitev zapuščine s strani upnice ni bila predlagana, zato ji zgolj obvestitev o njeni terjatvi iz naslova posojila ne daje položaja stranke v postopku. Upnica do pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju zato ni upravičena, njena pritožba pa je iz tega razloga nedovoljena (III. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD) in jo je sodišče druge stopnje zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (352. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).