Jedro

1. Gre za postopek po uradni dolžnosti, začet na podlagi sklepa sodišča o začasni odredbi, ki nasprotni udeleženki prepoveduje odtujiti ali obremeniti njene nepremičnine in odreja, da se ta prepoved takoj zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o začasni odredbi, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen.

2. Zemljiškoknjižno sodišče se z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti sklepa o začasni odredbi ne sme ukvarjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor nasprotne udeleženke T.C. in potrdila sklep Dn 264038/2016 z dne 5.9.2016. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica dovolila zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve pri uvodoma navedenih nepremičninah, katerih zemljiškoknjižna lastnica je nasprotna udeleženka. Vpis je bil dovoljen na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1823/2016-II z dne 30.8.2016. 2. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je v ugovoru pojasnila, da je sklep nezakonit in nepravilen, ker sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1823/2016-II z dne 30.8.2016 o izdaji začasne odredbe ni zakonit in ni pravnomočen. Pojasnila je tudi, da je odločitev arbitrarna, ker je sodišče odločilo mimo zahtevka in ni upoštevalo, da je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je delež obeh tožečih strank enak, v kolikor bi bile te nepremičnine skupno premoženje, kar pa niso. Predvsem pa je sodišče odločilo o stvari, o kateri je že bilo odločeno, zaradi česar bi moralo sodišče zemljiškoknjižni predlog zavreči oziroma odločiti, da se vpis ne opravi. V izpodbijanem sklepu po navedbah pritožnice sodišče ni povzelo vseh ugovornih navedb, niti ni o njih odločilo. Nasprotna udeleženka je pojasnila, da ni podlage za izdajo začasne odredbe, kar je navedla tudi v ugovoru. Slednjemu je priložila tudi ugovor zoper začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da v zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da o utemeljenosti vpisa odloči na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pritožnica še navaja, da načelo legalitete zavezuje zemljiškoknjižno sodišče, da po uradni dolžnosti pred vpisom preveri, ali so izkazane vse zakonske predpostavke za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, torej tudi, ali je odločba, ki je podlaga za vpis pravnomočna. V konkretnem primeru je vpis zaznambe dovolilo na podlagi nepravnomočne odločbe, torej listine, ki za vpis lastninske pravice ni izpolnjevala pogojev po 148. in 149.členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Predvsem pa je sodišče ves čas postopka dolžno paziti, ali gre za res iudicata.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi gre za postopek po uradni dolžnosti, začet na podlagi sklepa sodišča o začasni odredbi, ki nasprotni udeleženki prepoveduje odtujiti ali obremeniti njene nepremičnine in odreja, da se ta prepoved takoj zaznamuje v zemljiški knjigi (7. točka 22.člena, 63. in 98. člen ZZK-1). Skladno s tem je bilo sestavljeno tudi obvestilo pod zaporedno številko 1 spisa. Jasno je torej, da ne gre za vknjižbo pravice. Zato pritožnica v pritožbi nerazumljivo ta primer (med drugim) povezuje z pogoji za vknjižbo lastninske pravice. Odločitve ni omajala niti s sklicevanjem na navedbo, da gre za res iudicata. Take trditve v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa niti ni podala, v pritožbi je pavšalna, po vpogledu v podatke elektronske zemljiške knjige pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri uvodoma navedenih nepremičninah ni razviden vpis tovrstne zaznambe na podlagi sklepa, ki je podlaga za vpis v tej zadevi.

5. Nasprotni udeleženki je bilo pravilno pojasnjeno, da velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1), zato mora zemljiškoknjižno sodišče preveriti, ali so podani pogoji za vpis, ki jih določa ZZK-1 in obstoj teh pogojev je sodišče po preučitvi obvestila in vsebine listin ter zemljiškoknjižnega stanja očitno ugotovilo. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o začasni odredbi, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen. Pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa. Tega ZZK-1 niti v 98. členu niti sicer ne predvideva. Poleg tega pa ima v skladu z določbo 268. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in zato nepravnomočnost takšnega sklepa ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa z zaznambo v zemljiški knjigi (glej še določbo šestega odstavka 9. člena ZIZ, po kateri ugovor in pritožba v postopkih izvršbe in zavarovanja nimata suspenzivnega učinka).

6. Siceršnje ugovorne navedbe so se nanašale na postopek izdaje sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ker teh navedb ni upoštevalo, pritožnica pa s ponavljanjem ugovornih navedb ne more uspeti. Za odločanje v tem postopku so namreč glede na relevantna zemljiškoknjižna pravila pravno nepomembne. Zemljiškoknjižno sodišče se z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti sklepa o začasni odredbi ne sme ukvarjati. Ta sklep lahko nasprotna udeleženka izpodbija z ustreznimi pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bil izdan.

7. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).