Jedro

Upnik je upravičen zahtevati zamudne obresti od stroškov izvršitelja od dneva izdaje sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da plača upniku te stroške.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 25.536,00 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo upnik in dolžnica.

Upnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da naloži dolžniku, da povrne stroške izvršilnega postopka upniku v višini 25.536,00 SIT od dneva zapadlosti računa št. 0495/05, to je 23.3.2005 podrejeno pa od dneva prijave izvršilnih stroškov, to je 29.3.2005. Poudarja, da je priglasil stroške z vlogo z dne 29.3.2005 z zamudnimi obrestmi od

23.3.2005 do dneva plačila. Datum pa sovpada z dnem zapadlosti računa izvršiteljice. Sodišče je prijavo stroškov prejelo dne 29.3.2005, o njej pa je odločilo 30.3.2005. Iz navedenega izhaja, da je strošek izvršilnega dejanja prešel v sfero upnika z dnem zapadlosti računa izvršiteljice. Ker je sodišče odločilo šele z dnem 30.3.2005, ostaja potencialno obrestovanje vsote izvršilnih stroškov za obdobje med obema datumoma kot škoda v breme upnika, za kar pa ni zakonsko predvidenega ali drugega razumnega razloga. Zamudne obresti so nesporna objektivna posledica zamude. Dolžnik je prišel v zamudo s plačilom stroškov z dnem prijave stroškov to je z dnem 29.3.2005. Dolžnica uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča v celoti razveljavi. Poudarja, da je upnik prijavil stroške po preteku enoletnega prekluzivnega roka po izbrisu družbe R.E. d.o.o., Ljubljana. Upnik je tudi navedel napačen naslov dolžnika in sicer P. 11, Kranj, kjer je sodni izvršitelj poskusil opraviti rubež, ki pa je bil povsem nepotreben iz razlogov na strani upnika in tudi neuspešen. Sodišče je odločilo preko postavljenega zahtevka. Upnik je namreč v prijavi stroškov z dne

23.3.2005 zahteval, da mu dolžnik poravna znesek izvršilnih stroškov sodnega izvršitelja v nižji višini, kot so mu bili dejansko prisojeni s sklepom.

Pritožbi nista utemeljeni.

k pritožbi upnika Upnik se neutemeljeno zavzema za to, da mu pripadajo zamudne obresti že od dneva izstavitve računa izvršiteljice oziroma vsaj od prijave stroškov v izvršilnem postopku. Stroški izvršitelja, ki jih mora posledično plačati v izvršilnem postopku dolžnik, predstavljajo namreč del izvršilnih stroškov, katerih sodna odmera v breme dolžnika postane dolžniku znana šele od izdaje sklepa dalje (člen 38. ZIZ).

Pred izdajo sklepa o naložitvi stroškov dolžniku v korist upnika ni znano v kakšnem obsegu bo moral dolžnik upniku povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z izvršilnim postopkom oziroma izvršilnimi dejanji. Zato ga tudi ni mogoče pred tem trenutkom bremeniti z zamudnimi obrestmi od odmerjenih stroškov. Višina stroškov, ki bremenijo dolžnika, je ugotovljena šele s sklepom sodišča in šele tedaj nastopi tudi obveznost plačila stroškov, torej tudi njihova zapadlost oziroma zamuda dolžnika. Sodišče prve stopnje je torej pravilno priznalo zamudne obresti šele od dneva izdaje sklepa dalje.

k pritožbi dolžnice Določba 2. odstavka 394. člena ZGD določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatev do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa iz sodnega registra. Tej zakonski zahtevi, ki v primerih, ko se uveljavlja izvršba zoper pravne naslednike izbrisane gospodarske družbe, uzakonja enoletni prekluzivni rok za vložitev predloga za izvršbo zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe, je bilo v konkretnem primeru ugodeno s tem, ko je upnik zoper dolžnico v navedenem roku vložil predlog za nadaljevanje izvršbe in je sodišče s pravnomočnim sklepom z dne 8.6.2004 izvršbo nadaljevalo zoper dolžnico z novim izvršilnim sredstvom. Ta rok torej ne velja za priglasitev stroškov izvršilnega postopka, kot zmotno meni pritožnica. Roki za uveljavljanje stroškov postopka so določeni v določbi 7. odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključku zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Pritožnica pa ne trdi, da ti zakonski roki v konkretnem primeru niso bili spoštovani, iz podatkov spisa pa tudi kaj takšnega ne izhaja.

Predmetni rubež izvršiteljica ni opravljala na naslovu P. F. 11, Ljubljana, temveč na naslovu C. J. P. 1, Kranj in so zato pritožbene trditve v tej smeri zgrešene. Enako velja za pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prekoračilo stroškovni zahtevek upnika in torej upniku prisodilo več, kot pa je zahteval. Sodišče prve stopnje je namreč izpodbijani sklep izdalo v zvezi s priglašenimi stroški izvršiteljice, kot so razvidni iz računa štev. 2423/04, z dne

19.10.2004 (pripet na list štev. 26 v spisu), iz katerega izhaja znesek 25.536,00 SIT, katerega je navedel upnik v vlogi z dne

29.12.2004, s katero je terjal povrnitev teh stroškov (na list štev.

31 v spisu). Sodišče prve stopnje je torej priznalo stroške povsem v skladu z upnikovim predlogom.

Pritožbi sta ob povedanem neutemeljeni. Ni izkazan noben pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).