Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 566/2015

ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.566.2015 Upravni oddelek

inšpekcijski postopek ukrep gradbenega inšpektorja nelegalna gradnja silos
Upravno sodišče
15. oktober 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske inšpekcijske odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih izhaja, da gre pri obravnavanem objektu za koritasti silos, ki je prevelik, da bi ga bilo dovoljeno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, in to tako po predpisih, veljavnih v času njegove gradnje, kot tudi po tistih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku naložila, da mora takoj po vročitvi ustaviti gradnjo pokritega koritastega silosa tlorisnih dimenzij 30,00 m x 8,10 m na zemljišču parc. št. 1130 in 1131 k.o. ..., ker ga gradi brez gradbenega dovoljenja (1. točka izreka) in navedeni objekt do 15. 3. 2015 na svoje stroške odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka), sicer bo pričet postopek izvršbe po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). Poleg tega so bile v zvezi z navedenim objektom izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; 4. točka), odločeno pa je bilo še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka) in da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (6. točka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je obravnavani silos v letu 2006 zgradil tožnikov oče, tožnik pa ga je v letu 2007 prevzel skupaj s preostalo kmetijo. Za gradnjo sta bili pridobljeni dve lokacijski informaciji, prvostopenjski organ pa ugotavlja, da je bilo treba za koritasti silos take velikosti (243 m2) že v času gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, enako pa velja tudi danes. Tožnik gradbenega dovoljenja nima, zato silos pomeni nelegalno gradnjo.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil, iz obrazložitve njegove odločbe pa izhaja, da na podlagi dokumentacije v spisu (zapisnika o ogledu in fotografij) silosa ni mogoče obravnavati kot dveh ločenih objektov, saj je sestavljen iz dveh vzporednih korit, ki sta omejeni s tremi vzporednimi betonskimi zidovi, na zidovih ni vidnih dilatacij, strešna konstrukcija pa je enotna, tako da je iz značilnosti gradnje razvidno, da gre za en silos, ki ima dve koriti. Zato objekt po svoji velikost ne sodi med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Glede pritožbenih navedb, da je bil izrečen neustrezen ukrep, drugostopenjski organ dodaja še, da po ZGO-1 drugačnega ukrepa sploh ni mogoče izreči. 4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ima na navedenih zemljiščih postavljena dva koritasta silosa, ki sta po dimenzijah objekta, ki ju je mogoče postaviti brez gradbenega dovoljenja, predpis pa ne omejuje, koliko silosov je dovoljeno postaviti na zemljišču. Za gradnjo silosov je bila pridobljena lokacijska informacija, nihče pa ni nikoli omenil, da je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Na tak način silose gradijo vsi okoliški kmetje, odstraniti pa ga mora samo tožnik, kar se mu zdi nenavadno. Gradnja je bila dokončana že v letu 2006, zato je ne more ustaviti, kot mu nalaga izpodbijana odločba, ki tudi sicer ne vsebuje razlogov, zakaj na tem mestu ni mogoče postaviti koritastega silosa. Odločitev temelji zgolj na zapisniških ugotovitvah, ne pa na stanju v naravi. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek ustavi oziroma podredno, naj zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjske inšpekcijske odločbe, dopolnjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih izhaja, da gre pri obravnavanem objektu za koritasti silos, ki je prevelik, da bi ga bilo dovoljeno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, in to tako po predpisih, veljavnih v času njegove gradnje, kot tudi po tistih, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe. Prav tako se sodišče strinja z razlogi, iz katerih izhaja, da gre za en sam objekt in ne za dva, od katerih bi vsak posebej ustrezal kriterijem za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, z razlogi za ugotovitev, da gre za nelegalno gradnjo, in tudi s tem, da ZGO-1 v takem primeru predvideva izključno izrek inšpekcijskega ukrepa, kot je bil izrečen. Sodišče zato teh razlogov ne navaja ponovno (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1) in v tem pogledu dodaja, da je tožnik v tožbi po vsebini zgolj ponovil trditve iz pritožbe, na katere je toženka odgovorila v obrazložitvi drugostopenjske odločbe, s katero se, kot že rečeno, sodišče strinja.

8. K temu sodišče pripominja še, da toženka niti ni bila dolžna obravnavati tožnikovih navedb o tem, da naj bi pri obravnavanem objektu šlo za dva silosa, saj tožnik tega ni navedel že v postopku pred prvostopenjskim organom. Take navedbe – tako imenovane pritožbene novote – se namreč lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla navesti prej, česar pa tožnik ni ne trdil, ne obrazlagal (tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem sporu, v nadaljevanju ZUP). Neglede na to pa je toženka tudi po presoji sodišča v podatkih upravnega spisa imela ustrezno oporo za svoje ugotovitve o tej okoliščini (zapisnika o zaslišanju z dne 4. 8. 2014 in o ogledu z dne 2. 9. 2014 s prilogami). To velja toliko bolj, ker so tožnikove trditve o tem, da gre za dva objekta, ostale povsem pavšalne, saj jih ni oprl na kakršnekoli navedbe konkretnih okoliščin.

9. Kot že rečeno, je izrečeni inšpekcijski ukrep, vključno z naloženo ustavitvijo gradnje, skladen s 152. členom ZGO-1. Po eni strani to pomeni, da bi bil izrek drugačnega ukrepa nezakonit, po drugi strani pa inšpektor zato, ker za obravnavani objekt ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne more vedeti, ali je gradnja dejansko končana, kot trdi tožnik, zato je prepoved nadaljnjih posegov v objekt ne le zakonita, temveč tudi smiselna.

10. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Odločilo je brez glavne obravnave, na seji, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik ne morejo vplivati na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia