Jedro

Težak socialni položaj ne more biti utemeljen pritožbeni razlog, prav tako pa tudi ni mogoče tako široko tolmačiti določbe 104. člena SZ-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo odpoved najemne pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili 1. 7. 2010 za stanovanje št. 8, ki se nahaja v stanovanjski stavbi na naslovu S.. Toženki je bilo naloženo, da v roku 60 dni stanovanje izprazni ter ga prostega oseb in stvari izroči v posest tožniku. Povrniti pa mu mora tudi pravdne stroške v višini 568,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo toženka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi izpostavlja, da se je 13. 7. 2011 zglasila na sodišču ter zaprosila za pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Poleg tega je navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, nahaja se v slabem finančnem stanju in najemnine za neprofitno stanovanje ne more plačevati. Tako je smiselno podala ugovor utemeljenih okoliščin po 104. členu Stanovanjskega zakona(2) (v nadaljevanju: SZ-1), zaradi katerih najemniku ni mogoče odpovedati najemne pogodbe. Navkljub takšni vlogi pa je sodišče ni poučilo, da se dodelitev brezplačne pravne pomoči obravnava ločeno od konkretnega primera, zato njena vloga ni bila upoštevana tudi kot odgovor na tožbo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka in samostojen razlog za razveljavitev odločbe. Poudarja, da so dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi. Izpostavlja, da ni prejela opomina pred tožbo z dne 26. 1. 2011 in ni podpisala povratnice. Opozarja na razlike med njenim podpisom ter podpisom na povratnici, kar kaže na protispisnost tožnikovih navedb. Poudarja, da predstavlja izselitev petih osebi iz najemniškega stanovanja z mesečnim dohodkom nekaj več kot 100,00 EUR na osebo, ravnanje, ki nasprotuje moralnim pravilom, zato mu sodišče ne sme dati pravnega varstva. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, zaključkom in pravnim naziranjem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v skladu z določbo 318. člena ZPP izdalo zamudno sodbo, saj toženka v postavljenem roku ni podala odgovora na tožbo. Tožbenemu zahtevku je v celoti ugodilo in toženki naložilo, da v roku 60 dni izprazni stanovanje v izmeri 102,34 m2, ki se nahaja v kleti stanovanjske stavbe na naslovu S. ter ga prostega oseb in stvari izroči tožniku. Toženka v pritožbi izpostavlja svoj težak socialni položaj in opozarja, da je njeno vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči treba smiselno upoštevati kot ugovor utemeljenih okoliščin po 104. členu SZ-1. Vendar pa takšnemu razlogovanju, ki ga ponuja pritožba, ni moč slediti. Težak socialni položaj ne more biti utemeljen pritožbeni razlog, prav tako pa tudi ni mogoče tako široko tolmačiti določbe 104. člena SZ-1. Predmetna določba ureja situacijo v primerih nastopa izjemnih okoliščin. V skladu s prej citirano določbo najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine ter je najkasneje v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter o tem obvestil lastnika stanovanja.

Pritožnica ni izkazala, da je v zgoraj navedenem roku sprožila ustrezne postopke in o tem obvestila tožnika (lastnika stanovanja), zato je njeno pritožbeno sklicevanje na določbo 104. člena ZS-1 neutemeljeno.

Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker toženkina vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila upoštevana tudi kot odgovor na tožbo, s čimer toženki naj ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Toženka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za odgovor na tožbo, ki pa je bil pravnomočno zavržen, zato v pritožbi zoper zamudno sodbo ne more uveljavljati neupoštevanja prepoznega odgovora na tožbo kot procesne kršitve. Njeno pritožbeno sklicevanje, da bi morala biti s strani sodišča poučena o ločenem obravnavanju brezplačne pravne pomoči od konkretnega primera, je napačno. Že v sklepu II Cp 849/2012 z dne 27. 9. 2012 je bila poučena, da pravni red lahko deluje le v okviru fikcije, da vsi subjekti poznajo pravna pravila in da so se dolžni po njih ravnati. V civilnem pravu zato velja, da nepoznavanje prava škoduje, nepoznavanje zakona pa nikogar ne opravičuje.

Neizkazan in neutemeljen je pritožbeni očitek, da pritožnica ni podpisala povratnice k opominu pred tožbo z dne 26. 1. 2011. V skladu z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP dejansko stanje ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku zoper zamudno sodbo. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da na neutemeljenost pritožničinega očitka kaže tudi dejstvo, da je podpis na povratnici (priloga A5) skorajda povsem identičen s podpisom na pooblastilu (priloga B1) in tudi na toženkinem dopisu (list. št. 17).

Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da predstavlja izselitev petih oseb iz najemniškega stanovanja ravnanje, ki nasprotuje moralnim pravilom. Toženka se je v skladu z najemno pogodbo z dne 1. 7. 2010 zavezala plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine. V 26. členu pogodbe sta se pravdni stranki dogovorili, da lahko tožnik toženki predčasno odpove pogodbo iz krivdnih razlogov, ki so identični s krivdnimi razlogi, navedenim v 103. členu SZ-1. Podlago za odpoved najemne pogodbe in izselitev predstavljata tako pogodba kot tudi zakon, zato se toženka ne more sklicevati na nemoralnost ravnanja.

Glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tudi odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k razjasnitvi zadeve in je posledično nepotreben, je tožnik dolžan stroške, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom, nositi sam (165. člen ZPP v povezavi s 154. členom istega zakona).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 - s spremembami in dopolnitvami.

(2) Uradni list RS, št. 69/2003 – s spremembami in dopolnitvami.