Jedro

Postopek v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep Občine Bled nima značaja sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP, zaradi česar BPP ni mogoče dodeliti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Občine Bled št. 3521-0017/2022-12 z dne 16. 1. 2023 (1. točka izreka). Ugotovila je še, da ni bilo stroškov postopka (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da se tožničina prošnja za BPP nanaša na vlogo za dodelitev bivalnih enot v najem z dne 30. 11. 2022. S tem povezan postopek pa glede na 88. člen Stanovanjskega zakona in Pravilnik o dodeljevanju bivalnih Občine Bled po presoji organa za BPP ni sodni postopek, saj zoper navedeni sklep Občine Bled ni možen upravni spor, ampak, kot je razvidno tudi iz njegovega pravnega pouka, pritožba. Ker gre torej za upravno zadevo, o kateri odloča župan Občine Bled, BPP pa se lahko dodeli le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve v zvezi s sodnim varstvom ter v obliki oprostitve stroškov sodnega postopka, je organ za BPP na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) kot nedovoljeno zavrgel tožničino prošnjo.

3. Zoper izpodbijani sklep je tožnica vložila tožbo, v kateri je navedla, da je nedopustno omejena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, enake obravnave pred zakonom, zdravstvene in socialne varnosti, zasebne lastnine ter spoštovanja doma. Meni, da je tožena stranka kršila 31. člen ZBPP in da je odgovorna za njen položaj in nastalo škodo. Poleg tega naj bi bil navedeni sklep Občine Bled posledica nedopustnega omejevanja tožničine pravice do javnih sredstev, za kar naj bi bil odgovoren CSD Gorenjska.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka v bistvenem ponavlja razloge izpodbijanega sklepa.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ni upravičena do BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

7. Neposredno odločilen razlog za odločitev tožene stranke je bila ugotovitev, da postopek v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep Občine Bled nima značaja sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP1, zaradi česar BPP ni mogoče dodeliti. S tem v zvezi pa iz tožničinega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje povzetim ugotovitvam tožene stranke v izpodbijanem sklepu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Pojasnjuje le, da je Vrhovno sodišče že večkrat sprejelo stališče (med drugim v sodbi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022), da je namen BPP po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tudi Ustavno sodišče je pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (npr. odločba U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014). Brezplačna pravna pomoč je namreč institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri svoji presoji pa je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Z brezplačno pravno pomočjo se torej osebam, ki si glede na svoj gmotni položaj ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči, zagotovi enak dostop do sodnega varstva.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu upravnemu aktu pa za s tem povezano drugačno presojo ne zadošča. 1 Glasi se: "Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka."