14. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška pisarna B., o.p. - d.n.o., Z., na seji senata dne 14. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 128/2002 z dne 15. 1. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 433/99 z dne 23. 10. 2001 se, kolikor se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku, zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 198/2003 z dne 5. 2. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 128/2002 z dne 15. 1. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 433/99 z dne 23. 10. 2001 se, kolikor se nanaša na odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku, ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika, da se najemna pogodba pritožniku (in ostalim tožencem v pravdi) odpove, ter tožencem naložilo izpraznitev hiše z dvoriščem in njeno izročitev tožnikom ter hkrati zavrnilo zahtevek pritožnika (in ostalih tožnikov) iz nasprotne tožbe na ugotovitev solastninskega deleža na sporni hiši. Tako odločitev je potrdilo tudi Višje sodišče. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodno odločbo revizijo glede odločitve o tožbenem zahtevku za izpraznitev stanovanja zavrglo, glede odločitve o nasprotnem tožbenem zahtevku pa zavrnilo.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper v izreku navedene sodne odločbe. Navaja, da do veljavne sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju s sedaj pokojnim C. C. ni prišlo, ker takrat nista (najverjetneje skupaj z drugotoženo stranko iz pravde) bila državljana Republike Slovenije, na odločbo o sprejemu v državljanstvo pa naj bi morala čakati nesorazmerno dolgo. Zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb. Z vlogo, ki jo je Ustavno sodišče prejelo dne 10. 9. 2004, predlaga tudi prednostno reševanje zadeve in zadržanje izvršitve "izvršilnega naslova", ki se glasi na izpraznitev in izročitev nepremičnine. V tej zvezi opozarja, da je prejel dopis Okrajnega sodišča v Ljubljani, iz katerega izhaja, da bo izvršitelj dne 17. 9. 2004 opravil izvršilno dejanje - rubež nepremičnin, izpraznitev in izročitev nepremičnine ob pomoči policije in ključarja.

B.

3.Vrhovno sodišče je revizijo zoper odločitev o tožbenem zahtevku zavrglo. Te odločitve ustavni pritožnik posebej ne izpodbija, zato je Ustavno sodišče ni preizkušalo. Kolikor se njegove navedbe nanašajo na vsebino odločitve o zahtevku za izpraznitev nepremičnine, pa je treba šteti, da z njimi izpodbija odločitev Višjega sodišča. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba, pri čemer je treba upoštevati, da vložitev nedopustnega pravnega sredstva, v obravnavanem primeru revizije, ne vpliva na tek roka za vložitev ustavne pritožbe.

4.Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je zato začel teči z njeno vročitvijo in ne šele z vročitvijo sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bila revizija zoper navedeni del odločitve sodišča druge stopnje kot nedopustna zavržena. Iz dejstva, da je bil sklep o reviziji izdan dne 5. 2. 2004, izhaja, da so se pritožnik oziroma njegovi tedanji pooblaščenci z izpodbijano sodbo, zoper katero je bila vložena revizija, seznanili najkasneje do tega dne. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila izpodbijana sodba Višjega sodišča v Ljubljani vročena prav gotovo določen čas pred 5. 2. 2004, ko je bil izdan sklep o zavrženju revizije. Ustavna pritožba zoper odločitev o izpraznitvi nepremičnine, vložena dne 21. 5. 2004, je torej očitno vložena po poteku roka 60 dni od vročitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 128/2002 z dne 15. 1. 2003. Zato jo je Ustavno sodišče kot prepozno zavrglo (1. točka izreka).

5.Ustavna pritožba zoper odločitev o pritožnikovem nasprotnem tožbenem zahtevku za ugotovitev solastninske pravice na sporni nepremičnini (izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča) pa je očitno neutemeljena. Za zavrnitev zahtevka iz nasprotne tožbe je bilo namreč odločilno pomanjkanje pasivne legitimacije tožene stranke iz nasprotne tožbe in ne vprašanje veljavne sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Zato trditve ustavnega pritožnika o pomanjkanju državljanstva, ki naj bi bile razlog za nemožnost veljavne sklenitve navedene pogodbe, na odločitev niso mogle vplivati. Ker z navedbami, s katerimi pritožnik utemeljuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ta pravica očitno ni mogla biti kršena, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper izpodbijano sodbo ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger zanjo namestnik predsednice senata Jože Tratnik