Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedopustnega zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je tožena stranka vložila na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Ker se je postopek v predmetni zadevi končal z izdajo zamudne sodbe, ki je po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj temelji na domnevi priznanja tožene stranke glede dejanskih navedb tožeče stranke, ni mogoča obnova postopka zaradi navajanja novih dejstev in dokazov. Z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 26. 4. 2018 (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna povrniti 256,12 EUR stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov tožena stranka. Graja stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka lahko novo dejstvo, da je bil tožnik že zaposlen drugje in že zavarovan iz naslova delovnega razmerja, zaradi česar ni upravičen do izpolnitve nedenarne terjatve, uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Navaja, da v postopku pred izdajo sodbe sploh ni sodelovala, saj ji zaradi napačnih vročitev ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, kar je neuspešno uveljavljala s prvo obnovo postopka. Navaja, da če bi lahko sodelovala v postopku, bi to nedvomno tudi trdila in dokazala. Pove, da predhodno za to dejstvo, da je tožnik že zavarovan iz naslova delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ni mogla izvedeti. Navaja, da je bilo to ugotovljeno šele v postopku izvršbe, ko je sploh izvedela za sodni spor. Pove še, da je takoj po ugotovitvi tega dejstva skladno z izdano zamudno sodbo ter po pozivu delovnega sodišča pri izpolnitvi nedenarnega dela terjatve izpolnila naloženo ter tožnika za zahtevano obdobje prijavila v zavarovanje, šele kasneje pa ji je bilo z odločbo ZPIZ sporočeno, da tega ni moč izpolniti, saj je tožnik že bil prijavljen v zavarovanje. Pove, da se je tega tožnik nedvomno zavedal že od začetka, tožena stranka pa je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njim prekinila stike in ji zato njegova nadaljnja zaposlitev niti ni mogla biti znana. Trdi, da je predlagala obnovo zato, ker je sodišče izdalo sodbo, s katero ji je bilo naloženo izpolniti nemogoče. Ponavlja, da so bile v predmetni zadevi vsa sodna pisanja vključno s tožbo in zamudno sodbo vročena v napačen poštni nabiralnik, s katerim tožena stranka ni bila povezana. Pove, da se v danem primeru objektivno ni mogla seznaniti s tekom postopka, saj so bila vsa sodna pisanja vročena drugam. Meni, da ni mogla prej vložiti predloga za obnovo postopka iz naslova novo ugotovljenega dejstva, saj niti ni mogla vedeti za sam tek postopka. Sklicuje se na 10. točko 394. člena ZPP in trdi, da je nedvomno potrebna obnova postopka, saj je predloženi dokaz, ki ga predhodno brez svoje krivde ni mogla pridobiti, ključen in bi bistveno vplival na tek postopka pred delovnim sodiščem in na tek izvršilnega postopka, saj je predmet obveznosti iz izreka nemogoč. Prilaga odločbo ZPIZ. Predlaga, da se predlagana obnova postopka dovoli in ugodi predlogu za razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti ali pa se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedopustnega zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je tožena stranka vložila na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Ker se je postopek v predmetni zadevi končal z izdajo zamudne sodbe, ki je po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj temelji na domnevi priznanja tožene stranke glede dejanskih navedb tožeče stranke, ni mogoča obnova postopka zaradi navajanja novih dejstev in dokazov. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, ki mu pritožba niti ne oporeka, da z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo. Tako je tudi stališče ustaljene sodne prakse. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem pravilno sklicevalo na sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 560/2007 z dne 20. 4. 2009 in II Ips 1020/2007 z dne 21. 10. 2010. Taka je tudi ustaljena sodna praksa pritožbenih sodišč (primerjaj s sklepoma pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 67/2017 z dne 13. 7. 2017 in Pdp 42/2007 z dne 13. 12. 2007 ter sklepom Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 385/2015 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr št. I Cp 2221/2017 z dne 28. 2. 2018 ter komentarjem te določbe zakona: I. Ude: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ur. l. RS in GV Založba, Ljubljana 2009, stran 145).

7. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

10. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni potreben strošek postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).