Jedro

Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Če je tak predlog vložen po izdaji sklepa o dedovanju, ga sodišče ne more presojati tako, da ga šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožnika trpita vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje M. P. s svojim zahtevkom za priznanje volila za brezplačno oskrbo s hrano in stanovanjem ter zdravniško nego in oskrbo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti, če se ne poroči in ostane pri hiši ter plačilo zneska 5.000,00 din in pohištvo za samsko sobo, to je "uveljavitev z oporoko O 192/71 izročenega volila" napotilo na pravdo zoper dediče M. B., M. A., F. Ž., D. K., N. D. in J. B..

Zoper uvodoma navedeni sklep sta se pritožila dediča D. K. in J. B.. Njuni pritožbi sta vsebinsko identični, zato pritožbeno sodišče hkrati povzema obe pritožbi. Pritožnika izpodbijata sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da je bil sklep o dedovanju po pokojnem J. Č. izdan dne 23.09.2005 in da ne vesta, dopolnitev katerega sklepa predstavlja izpodbijani sklep. Obrazložitev je v tem delu nejasna, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. II. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku. M. P. uveljavlja s svojim zahtevkom volilo, to je preužitek na podlagi oporoke L. Č. z dne 15.07.1970. Predmetni zapuščinski postopek je tekel za pokojnim J. Č.. Oporoko, ki jo je svoji vlogi priložila M. P., bi bilo moč upoštevati zgolj v zapuščinskem postopku po L. Č.. Sodišče je tako z obravnavo njenega zahtevka zmotno uporabilo materialno pravo. Kakršnekoli terjatve tretjih oseb v zapuščinskem postopku do dediča na podlagi oporoke nezapustnika, pa so lahko predmet obravnave v drugih postopkih in ne v zapuščinskem postopku. Bistveno je sodišče kršilo določbe postopka tudi zato, ker je v nasprotju z načelom pomoči prava neveščim strankam pozvalo M. P. k preoblikovanju zahtevka, tako da bo sposoben za napotitev na pravdo. Navedeno načelo se sme uporabiti le za procesno vodstvo. M. P. v predmetnem postopku zastopa strokovno usposobljen pooblaščenec, zato je takšno postopanje sodišča odveč in predstavlja celo odmik od načela nepristranskosti sodišča. Sodišče pa je bistveno kršilo določbe postopka tudi zato, ker je samo oblikovalo za obravnavanje sposoben zahtevek, saj M. P. na naroku dne 23.05.2006 ni preoblikovala zahtevka, tako da bi bil ta sposoben za obravnavo, niti takšnega zahtevka ni oblikovala v pisni vlogi. Absolutna bistvena kršitev pa je bila podana tudi zaradi tega, ker je sodišče za pravno podlago izdanega sklepa vzelo čl. 136 Zakona o dedovanju, ki določa, da odpoved dediščine ne more biti ne delna in ne pogojna. Sodišče ni obrazložilo, zakaj navedena določba predstavlja pravno podlago izdanega sklepa. Citirani člen z obravnavano zadevo nima povezave, zato je podana bistvena kršitev postopka, ker je obrazložitev sklepa nejasna in nerazumljiva. Nadalje pa je podana absolutna bistvena kršitev tudi zato, ker je sodišče na pravdo napotilo le šest od devetih razglašenih dedičev. Obrazložitev sklepa je tako nejasna tudi v tem delu, saj je šest dedičev izjavilo, da terjatve M. P. ne priznavajo. stališča ostalih treh dedičev pa sodišče ni pojasnilo in tudi ni obrazložilo, zakaj pravda zoper njih ni potrebna. Dediča vsak v svoji pritožbi predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in zahtevo M. P. zavrže oz. podredno, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, pritožbene stroške pa naj naloži v plačilo M. P..

M. P. na pritožbi ni odgovorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišču prve stopnje se je v prvem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa pripetila očitna pisna pomota v navajanju datuma sklepa o dedovanju, saj je navedeni datum 13.01.2004 datum smrti zapustnika, kot izhaja iz spisovnega gradiva, sklep o dedovanju pa je bil izdan 23.09.2005. Do očitne pisne pomote je prišlo tudi pri navedbi, da predstavlja pravno podlago izdanega sklepa tudi določba 136. čl. Zakona o dedovanju (ZD), saj je glede na vsebino odločitve evidentno, da bi moralo sodišče prve stopnje navesti pravilno 163. čl. ZD (uporaba določb pravdnega postopka). Zaradi teh očitnih napak, ki jih sodišče prve stopnje kadarkoli popravi po določbi 328. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 163. čl. ZD, obrazložitev ni nejasna, kot očitata pritožnika. Poziv sodišča M. P. na naroku dne 23.05.2006, da preoblikuje zahtevek, tako da bo sposoben za napotitev na pravdo, tudi ne predstavlja odmika od načela pomoči prava neveščim strankam. Niti ni utemeljen očitek, da je sodišče samo oblikovalo za obravnavanje sposoben zahtevek, saj je zahtevek vsebinsko opredelila že M. P. v vlogi z dne 2.11.2005 in nato na naroku, kot je razvidno iz zapisnika. Sodišče prve stopnje je le označilo zahtevek kot zahtevek za priznanje volila. Pa tudi sicer v zapuščinskem postopku napotena stranka na pravdo na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana.

Odločilno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je sodišče ravnalo prav, ko je M. P. napotilo na pravdo. Po določbi II. odst. 165. čl. ZD vzame sodišče v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Glede na to, da po podatkih v spisu M. P. do izdaje sklepa o dedovanju, to je do 23.9.2005, ni podala predloga, o katerem bi moralo sodišče presojati (šele v vlogi z dne 2.11.2005 je prosila za dodaten sklep o uveljavitvi preužitka), sodišče prve stopnje sploh ni imelo pravne podlage za izdajo dopolnilnega sklepa. Dopolnilni sklep po določbah 325. - 327. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, na katere se je v obrazložitvi sklicevalo, izda namreč sodišče na predlog stranke le, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka. Tudi sicer pa je utemeljen očitek pritožnikov, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Po določbi 211. čl. ZD napoti sodišče stranke na pravdo ali na upravni postopek, ne prekine pa zapuščinske obravnave, če je med strankami spor o pravici do volila ali o kakšni drugi pravici iz zapuščine. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 211. čl. ZD, ko je M. P. napotilo na pravdo, saj je le ta prosila za uveljavitev z oporoko L. Č. izročenega volila (in bi bilo zato morebiti njeno vlogo šteti za vlogo v zapuščinski zadevi po pok. L. Č. v zadevi O 192/71 istega sodišča), predmetni zapuščinski postopek pa je tekel za pokojnim J. Č.. Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo moralo pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi I. odst. 174. čl. ZD, po kateri vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom in zaradi postopka.