Jedro

Ker se v zemljiškoknjižnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), sta udeleženca dolžna nositi sama svoje stroške zemljiškoknjižnega postopka tako na prvi kot na pritožbeni stopnji. Ne gre ne za krivdo ne za naključje v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, zaradi česar bi jima morala povrniti stroške B. d.d.. Trditve o namernem šikaniranju so navržene in ne omogočajo pritožbenega preizkusa.

Postopek popravljanja pomot je urejen v 200. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Za ta postopek je bistvena določba drugega odstavka, po kateri se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta postopek se je začel 4.3.2016, ko je sodišče prejelo obvestilo. Zato učinki tega postopka oz. vpisa lahko učinkujejo le od tega datuma dalje. V kolikor bi vpis učinkoval za nazaj, za kar se zavzema pritožba, bi bilo kršeno eno temeljnih načel, to je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) kot tudi načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika D. M. in S. M. nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) ugovoru S. M. in D. M. ugodilo in odločilo, da se izpdbijani sklep spremeni tako, da se dovoli vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa notarja P. M., SV 247/09 z dne 22.4.2009 (le) pri parceli 1627/8 k.o. ..., last G. M., z učinkovanjem od 4.3.2016 (1./1 in 1./2. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom je bila namreč dovoljena vknjižba hipoteke in neposredne izvršljivosti prej navedenega notarskega zapisa tudi pri osnovnih pravnih položajih S. M. in D. M. na parceli 1627/7 k.o. V.. Ugovor nasprotnega udeleženca G. M. in ugovor B. K. d.d. je sodišče kot neutemeljena (2./2 in 2/.3 točka izreka) zavrnilo. Glede stroškov je odločilo, da nasprotni udeleženci krijejo vsak svoje stroške ugovornega postopka (2./4. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožujeta tako S. M. in D. M. kot tudi B. K. d.d..

D. M. in S. M. se s skupno pritožbo pritožujeta zoper odločitev o stroških (2./4. točka izreka). Navajata, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Opozarjata, da peti odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) določa dolžnost povrnitve stroškov tudi v primeru krivde ali naključja, ki se je primerilo udeležencu. Če odmislimo "greh" sodniškega pomočnika, je ta strošek zagotovo zakrivila upnica B. K. d.d.. Če pa jih ni zakrivila, so pa stroški nastali zaradi njenih dejanj in v njeni pravni sferi; "naključje" z domnevno pomotno opustitvijo v letu 2009 se je pripetilo B. K. d.d. Najpomembneje za presojo o povrnitvi stroškov pa je, da so pritožnikoma nastali povsem po nepotrebnem, na podlagi predloga za popravo napake, ki ga je B. K. d.d. vložila sedem let po izdaj prvotnega sklepa. V trenutku vložitve predloga za popravo je dobro vedela, da idealna deleža, ki sta bila vselej v lasti pritožnikov na parceli 1627/7 k.o. ..., nista bila nikoli predmet zastave. Pri vložitvi obravnavanega predloga je šlo za namerno šikaniranje. Pri navedeni parceli je svoj delež obremenil le G. M. V kolikor odločitev o stroških ne bo spremenjena, je ustvarjen nevaren precedens, po čigar vzorcu noben državljan v bodoče ne bo varen pred pravnimi posegu v njegovo lastnino in pred pomotami sodniških pomočnikov.

B. K. d.d. pa se ne strinja z odločitvijo, da obravnavani vpisi učinkujejo šele z dnem 4.3.2016, ko je bil vložen predlog za popravo pomote. Meni, da bi ti vpisi morali učinkovati, ko je bil vložen predlog za vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti, to pa je z dnem 22.4.2009. O tem njenem predlogu je bilo že pravnomočno odločeno, izpadel je le dejanski vpis hipoteke na strani zemljiškoknjižnega sodišča, kar pa ne more imeti negativnih posledic za pritožnico. Sklep o popravi pomotnega vpisa ne predstavlja pravnega sredstva za odpravo pravnomočnih zemljiškoknjižnih sklepov. V kolikor sodišče ne bo ugodilo njeni pritožbi, bo s tem kršeno načelo vrstnega reda odločanja o vpisih. Nevpisana pravica je namreč učinkovala od 22.4.2009. Zato je treba pomotoma nevpisano pravico vpisati z enakim časovnim učinkom in vsebino, kot ga je imela na podlagi sklepa, s katerim je bilo odločeno o vpisu te pravice in sicer z dne, 22.4.2009. Pritožbi nista utemeljeni.

Ker se v zemljiškoknjižnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), sta udeleženca D. M. in S. M. dolžna nositi sama svoje stroške zemljiškoknjižnega postopka tako na prvi kot na pritožbeni stopnji. Ne gre ne za krivdo ne za naključje v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, zaradi česar bi jima morala povrniti stroške B. K. d.d..Trditve o namernem šikaniranju so navržene in ne omogočajo pritožbenega preizkusa. Pri tem ne gre spregledati, da za pritožnika ni sporno, da je na parceli 1627/7 k.o. ... poleg njiju imel solastninski delež tudi G. M. do 1/3 in ki ga je slednji v preteklosti zastavil. B. K. d.d. pa je s svojo vlogo predlagala le odpravo napake, in sicer da se v zemljiški knjigi realizira pravnomočen sklep Dn št. ... z dne 9.7.2009. Postopek popravljanja pomot je urejen v 200 členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Za ta postopek je bistvena določba drugega odstavka, po kateri se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta postopek se je začel 4.3.2016, ko je sodišče prejelo obvestilo. Zato učinki tega postopka oz. vpisa lahko učinkujejo le od tega datuma dalje. V kolikor bi vpis učinkoval za nazaj, za kar se zavzema pritožba, bi bilo kršeno eno temeljnih načel, to je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) kot tudi načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1). Pritožnica B. K. d.d. bi morala, da bi preprečila učinkovanje obravnavanega vpisa od 4.3.2016, kot skrben gospodar preveriti ali je sklep Dn ... z dne 9.7.2009 realiziran v zemljiški knjigi in v kolikor ne bi bil, bi morala tedaj reagirati tako, kot je sedaj s tem predlogom.

Upoštevaje navedeno je bilo treba neutemeljeni pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 161. člena ZZK-1).