Jedro

Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti, niti voditi, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storila.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 2156/2006-10 z dne 16.5.2007, je tožnica vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s tem, da navaja: "da ima odločitev v izpodbijanem upravnem sporu hude posledice za revidentko in ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, zaradi kršitve materialnega prava".

S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.8.2006, s katerim je tožena stranka zavrnila pritožbo in potrdila odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 21.6.2006. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo ugotovila, da se B.B., roj. 14.12.1894, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 do smrti dne 24.3.1964, ni štel za državljana takratne LR Slovenije (1. točka izreka).

Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Ker so v reviziji zatrjevani razlogi za njeno dovolitev zgolj pavšalni in niso pojasnjeni oziroma obrazloženi, presoja o tem, ali so v tem primeru predpisani pogoji za dovoljenost revizije izpolnjeni, s strani sodišča sploh ni možna. Iz vsebine revizijskih navedb izhaja, da revidentka uveljavlja dovoljenost revizije (deloma) po 2. točki 2. odstavka in po 3. točki 83. člena ZUS-1. Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo; po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev v izpodbijanem upravnem sporu hude posledice za stranko. V reviziji je revidentka torej navedla le besedilo zakona, ki določa pogoje za dovoljenost revizije, ni pa podala nikakršne obrazložitve o tem, s čim naj bi bili navedeni predpisani pogoji izpolnjeni. Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti, niti voditi, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storila.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.