Jedro

Po določbi prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila tudi potnih stroškov, po drugem odstavku 242. člena ZPP pa mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to opozoriti. Obe priči sta bili v vabilu priči na zaslišanje z dne 14. 1. 2020 poučeni o pravici do povračila stroškov in na pravno posledico, če povračila stroškov ne bosta zahtevali takoj po zaslišanju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se stroškovna odločitev v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek 8.069,10 EUR zniža na 6.737,10 EUR. V ostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem delu stroškovna odločitev potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti 114,70 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 30. 9. 2020 ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da se pisna oporoka pred pričami zapustnika M. Z., stan. ..., EMŠO ..., z dne 4. 6. 2018, razveljavi (I. točka sodbenega izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 8.069,10 EUR, v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe dalje do izteka paricijskega roka brez obresti, nato pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev v sodbi sodišča prve stopnje (II. točka izreka) se v višini zneska 2.123,80 EUR s pripadki tožena stranka po pooblaščenki pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Navaja, da delno izpodbija stroškovni izrek sodbe, pri čemer povzema, da so bili tožeči stranki priznani kot stroški pravdnega postopka stroški priče E. Z. za prihod na sodišče iz M. na H. in sicer kilometrina po 0,37 EUR/km v znesku 518,00 EUR, priči M. M. T. E. iz L. pa prav tako kilometrina za 2.200 km, kar znaša 814,00 EUR ter ½ nočitve 67,00 EUR ter stroški goriva 53,00 EUR, drugo tožniku R. Z. pa je bila priznana kilometrina za prihod iz Francije 2.140 km, kar znese po 0,37 EUR/km 791,80 EUR. Navaja, da je sodišče te stroške priznalo na podlagi vloge zastopnika tožeče stranke, ki je bila podana sodišču prve stopnje in dospela na sodišče 17. 2. 2020. K tej vlogi pa so bili priloženi le računi za nastanitev ... z dne 10. 2. 2020 in dva računa Z. Š. s.p. ter račun za gorivo na črpalki v L.. Tožena stranka stranka poudarja, da se priča E. Z. ni pripeljala na obravnavo na sodišče sama, temveč kot sopotnica v vozilu njenega moža B. Z., zato ji potni stroški – kilometrina v znesku 518,00 EUR ne pripada. Zaslišana kot priča pa je prijavila le stroške bivanja zaradi zaslišanja pred sodiščem. V vsakem primeru pa je E. Z. prijavila stroške – kilometrine, prepozno. Tudi M. M. T. E. za prihod na sodišče iz Luxembourga ne pripadajo potni stroški in sicer kilometrina v znesku 814,00 EUR, ker se je prav tako pripeljala na razpravo kot sopotnica v vozilu moža M. – J.Z., kot je izpovedala kot priča, njen mož pa teh stroškov kilometrine ni zaznamoval. Stroške za gorivo v znesku 53,00 EUR pa ni upravičena zahtevati niti priča niti njen mož kot stranka, stroškov za gorivo sodišče utemeljeno ni priznalo. V vsakem primeru pa je tudi M. M. T. E. prijavila stroške kilometrine prepozno. R. Z. ne pripadajo potni stroški – kilometrina za prihod na sodišče iz F. v znesku 791,80 EUR, ker se je pripeljal na razpravo na sodišče s svojim bratom M.-J.Z. in zato ni imel stroškov za kilometrino. Pritožba ne izpodbija stroškov nastanitve B. Z, E. Z., M. M. T. E. in M. – J. Z. R. Z. in navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo potne stroške in sicer kilometrino priči E. Z. v znesku 518,00 EUR, priči M. M. T. E. 814,00 EUR in tožniku R. Z. 791,80 EUR, skupaj znesek 2.123,80 EUR in za ta znesek tožena stranka izpodbija stroškovni izrek sodbe sodišča prve stopnje. Predlaga, da pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodi, v podkrepitev pritožbenih navedb pa tožena stranka predlaga po potrebi zaslišanje prič R.A., R. Z., oba stanujoča ... in zaslišanje tožene stranke. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in stroškovni izrek v izpodbijanem obsegu spremeni in ga zniža v korist tožene stranke, tožeči stranki pa naloži v plačilo priglašene pritožbene stroške tožene stranke, podredno pa, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožeča stranka je po pooblaščencu v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotovala pritožbenim navedbam in se zavzemala za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter zahtevala tudi povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno izpodbijan je del stroškovne odločitve v sodbi, ki se po določbi petega odstavka 128. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje za sklep. Sodišče druge stopnje na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na v drugem odstavku 350. člena ZPP navedene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba izpodbija del tožeči stranki priznanih pravdnih stroškov in sicer priznane stroške kilometrine pričama E. Z. v višini 518,00 EUR in M. M. T. E. v višini 814,00 EUR ter priznane stroške kilometrine stranki, tožniku R. Z. v višini 791,80 EUR. Skupno stroškovno odločitev izpodbija za znesek stroškov 2.123,80 EUR s pripadki in v tem delu je stroškovna odločitev glede na gornje določbe ZPP predmet pritožbenega preizkusa.

7. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da so stroški kilometrine za prihod na sodišče pričama E. Z. v višini 518,00 EUR in M. M. T. E. v višini 814,00 EUR neutemeljeno priznani, ker so bili stroški kilometrine priglašeni prepozno.

8. Po določbi prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila tudi potnih stroškov, po drugem odstavku 242. člena ZPP pa mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to opozoriti. Obe priči sta bili v vabilu priči na zaslišanje z dne 14. 1. 2020 poučeni o pravici do povračila stroškov in na pravno posledico, če povračila stroškov ne bosta zahtevali takoj po zaslišanju. Iz zapisnika o zaslišanju prič na glavni obravnavi 11. 2. 20201 izhaja, da sta priči priglasili le stroške bivanja oziroma nastanitve v Sloveniji. Pooblaščenec tožečih strank je v skladu z zavezo na naroku z vlogo 14. februarja 2020 v treh dneh predložil račune za bivanje, v tej vlogi pa je priglasil tudi stroške kilometrine za obe priči in tudi stroške kilometrine za tožnika R. Z.. Ker ob navedenem priči stroškov kilometrine takoj po zaslišanju nista priglasili, je priglasitev teh stroškov z naknadno vlogo pooblaščenca tožeče stranke z dne 14. februar 2020 prepozna, saj sta priči to pravico izgubili. Ob obrazloženem je že iz tega razloga pritožbi tožene stranke za zneska 518,00 EUR in 814,00 EUR priznane kilometrine pričama tožeče stranke ugoditi in stroškovno odločitev (sklep) v točki II izreka delno spremeniti tako, da je znesek priznanih stroškov znižati za skupno 1.332,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

9. Neutemeljeno pa pritožba izpodbija priznanje potnih stroškov drugemu tožniku R. Z.. Po določbi prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP mora sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili za pravdo potrebni in koliko znašajo, pa odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin.

10. Pritožbeno ni sporno, da drugi tožnik biva v Franciji, spisovno gradivo pa tudi potrjuje, da je drugi tožnik prisostvoval na glavni obravnavi, na naroku 11. februarja 2020 pa je bil tudi zaslišan kot stranka. Drugi tožnik je imel kot stranka pravico prisostvovati na glavni obravnavi in je bil v dokaznem postopku na obravnavi tudi zaslišan. Zato so stroški kilometrine za prihod na sodišče iz kraja njegovega bivališča, ki je v F., potrebni pravdni stroški tožeče stranke. Sodišče prve stopnje jih je na podlagi navedenih zakonskih določb in upoštevaje določbe členov 5 in 9 v zvezi z 19. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku drugemu tožniku utemeljeno priznalo. Pritožba nasprotuje priznanju teh stroškov s pritožbeno navedbo, da se je drugi tožnik pripeljal na obravnavo na sodišče s svojim bratom, M. - J.Z. in zato ni imel stroškov za kilometrino, kar pa je tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zanikala in navedla, da se je drugi tožnik v Slovenijo pripeljal sam, da biva v F., njegov brat pa L.. Dokazni predlog tožene stranke v pritožbi, da naj se v podkrepitev pritožbenih navedb po potrebi zasliši toženko in kot priči R. A. in R. Z., je nesubstanciran, saj pritožba ob tem ne pove določno, o čem naj bi ti izpovedovali (236. člen ZPP). Zato toženi stranki ob zgoraj obrazloženem ni uspelo izpodbiti kot potrebnih pravdnih stroškov priznanih potnih stroškov tožnika.

11. Ob obrazloženem se tako pokaže pritožba v tem delu za neutemeljeno in jo je zato v tem delu zavrniti in v še izpodbijanem delu potrditi stroškovno odločitev (sklep) v točki II izreka sodbe sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela. Glede na to, da je izpodbijala stroškovno odločitev v znesku 2.123,80 EUR in uspela z znižanjem za skupaj 1.332,00 EUR, je njen pritožbeni uspeh 63 %, uspeh tožeče stranke v pritožbenem postopku pa je tako 37 %. Kot potrebne stroške pritožbe je toženi stranki priznati odvetniške stroške za sestavo pritožbe v višini 375 točk (tar. št. 21 točka 1 OT), kar s priznanim 22 % DDV ob vrednosti točke 0,60 EUR predstavlja znesek 274,50 EUR, kot potreben pravdni strošek pa je priznati še sodno takso za pritožbo v višini 72,00 EUR, kar skupaj predstavlja 346,50 EUR. 63 % predstavlja znesek 218,30 EUR, kar je tudi znesek, ki ga mora tožeča stranka toženi stranki povrniti glede na njen pritožbeni uspeh (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeči stranki je kot potrebne stroške pritožbenega postopka priznati odvetniške stroške za sestavo odgovora na pritožbo glede na pritožbeno izpodbijano odločitev v višini 375 točk, 2 % materialnih stroškov, kar predstavlja 7,5 odvetniške točke, skupaj torej 382,50 odvetniških točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR in s priznanim 22 % DDV predstavlja 279,99 EUR, 37 % pa predstavlja 103,60 EUR. To je tudi znesek stroškov pritožbenega postopka, ki ga je dolžna tožeči stranki povrniti tožena stranka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Po poračunu stroškov tako ostane v korist tožene stranke znesek 114,70 EUR. Zato mora tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti 114,70 EUR pritožbenih stroškov.

1 Primerjaj: zapisnik o glavni obravnavi pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah dne 11. 2. 2020, list. št. 102 v spisu, stran 5 in 6 zapisnika in tudi prepis zvočnega posnetka dela naroka za glavno obravnavo pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah z dne 11. 2. 2020, stran 41 in 46 in stran 50 do 52.