16. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Kukovca iz Ormoža na seji dne 16. septembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 28. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) in Pravil Obrtne zbornice Slovenije o volitvah v Državni svet št. 1236/02 z dne 4. 9. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 28. člen Zakona o Državnem svetu (v nadaljevanju ZDS), ker meni, da je predpisana razdelitev števila članov Državnega sveta predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev med posamezne navedene skupine v neskladju z načelom enakosti in zato v neskladju s 43. členom Ustave. Neenakopravnost naj bi se odražala v številčnosti posamezne skupine. Zato naj bi bili obrtniki, ki so po mnenju pobudnika številčnejša skupina v primerjavi z drugima dvema skupinama, prikrajšani.

2.Izpodbija tudi Pravila Obrtne zbornice Slovenije o volitvah v Državni svet (v nadaljevanju Pravila), ker meni, da jih ni sprejel pristojni organ Zbornice. Navaja, da je pravila sprejel upravni odbor, po njegovem mnenju pa bi jih morala glede na določbe Statuta Obrtne zbornice (trinajsta alineja prvega odstavka 31. člena) sprejeti skupščina Zbornice. Zato naj bi bila Pravila v neskladju z 31. členom Statuta Obrtne zbornice Slovenije in z 2., 14., 15., 43. in 154. členom Ustave.

B. - I.

3.Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vsakdo, če izkaže pravni interes. Po drugem odstavku istega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora torej biti neposreden in konkreten, odločitev Ustavnega sodišča pa mora izboljšati pobudnikov pravni položaj.

4.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes z navedbo, da je obrtnik in kot tak član Obrtne zbornice ter član Združenja delodajalcev.

5.Ustava v prvem odstavku 96. člena opredeljuje Državni svet, ki šteje 40 članov, kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. V drugem odstavku določa število predstavnikov posameznih interesov.

Organizacijo Državnega sveta in njegove volitve določa zakon (tretji odstavek 96. člena in 98. člen Ustave). Ustava ne opredeljuje Državnega sveta kot splošnega predstavniškega telesa, ki bi bilo izvoljeno na podlagi splošne in enake volilne pravice ter neposredno, temveč kot zastopstvo v Ustavi opredeljenih nosilcev interesov, ki ga izvolijo interesne organizacije po volilnih telesih (96. člen Ustave, 1. člen ZDS). Člani Državnega sveta se ne volijo po načelih splošne in enake volilne pravice (prvi odstavek 43. člena Ustave).

Izpodbijana določba 28. člena ZDS določa število članov Državnega sveta, predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in ne posega v volilno pravico pobudnika.

Tudi morebitna neenakopravnost med posameznimi interesnimi skupinami iz 28. člena ZDS ne posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo.

B. - II.

6.Pravila izpodbija pobudnik zato, ker naj bi jih sprejel organ, ki po Statutu obrtne zbornice ni pristojen za njihov sprejem. Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZUstS presoja tudi ustavnost in zakonitost postopka, po katerem je bil izpodbijani akt sprejet. Vendar pobudnik zatrjuje, da so bila Pravila sprejeta v nasprotju z določbami Statuta Zbornice in ne, da so bila sprejeta v neskladju z Ustavo oziroma zakonom. Za takšno presojo Ustavno sodišče ni pristojno. Določba 43. člena Ustave, niti drugi členi Ustave, ki jih pobudnik omenja, pa ne predpisujejo postopka sprejema Pravil.

7.Pobudnik zatrjuje tudi, da so določbe Pravil, ki omejujejo število kandidatov in določajo način njihovega predlaganja, v neskladju s 43. členom Ustave, vendar te trditve ni utemeljil.

Prav tako ni utemeljil pavšalnega očitka o neskladju z 2., s 14. in s 154. členom Ustave, zato navedenih očitkov ni bilo mogoče preizkusiti. Ustavno sodišče ob tem dodaja, da so na podlagi določb ZDS za določanje pravil oziroma postopka kandidiranja in potrjevanja kandidatov interesnih organizacij pristojne te same (prvi odstavek 15. člena), ki so dolžne te postopke urediti s svojimi pravili. Ustava in ZDS pa ne vsebujeta posebnih določb glede urejanja navedenih postopkov.[1] Ustavno sodišče tudi ni pristojno ocenjevati, ali so izpodbijana Pravila v neskladju z Navodili Republiške volilne komisije (7. točka Navodil), ki naj ne bi omejevala števila kandidatov, za razliko od Pravil, ki jih omejujejo. Ne glede na navedeno Ustavno sodišče poudarja, da iz navedene točke Navodil ne izhaja prepoved interesnim skupinam, da v svojih Pravilih omejijo število kandidatov, ki jih interesna skupina predloži v izvolitev volilnemu telesu. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali so pravila akt, za presojo katerega je pristojno.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

[1]Drugače velja to za pravila lokalnih skupnosti. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/97 z dne 15.10.1997 (Uradni list RS, št. 65/97 in OdlUS VI, 127) odločilo, da so pravila iz prvega odstavka 14. in prvega odstavka 15. člena ZDSve po svoji pravni naravi poslovnik o delu sveta občine. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, in nasl. - ZLS) pa v 36. členu predpisuje za njegov sprejem dvotretjinsko večino navzočih članov sveta. Za kršitev te določbe je Ustavno sodišče na podlagi četrtega odstavka 21. člena ZUstS pristojno.