Jedro

Poslovni odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami. Davčni zavezanec mora listinsko izkazati, koliko kilometrov je bilo prevoženih v službene in koliko v zasebne namene in na katerih relacijah. Metoda ugotavljanja povprečnih tržnih cen kmetijskih zemljišč s pridobitvijo podatkov od upravne enote je primerna metoda za ugotavljanje transfernih cen po 18. členu ZDDPO.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo Davčnega urada Celje z dne 24. 11. 2005, s katero je bilo revidentu naloženo plačilo davka od dobička pravnih oseb za leto 2004 v znesku 1.416.166,00 SIT, razlike akontacij davka od dobička pravnih oseb za leto 2005 v znesku 944.112,00 SIT, davka od osebnih prejemkov za leto 2003 v znesku 1.200.990,10 SIT, premalo plačanih prispevkov delojemalcev za socialno varnost iz naslova osebnih prejemkov iz delovnega razmerja za leto 2003 v skupnem znesku 805.917,30 SIT, premalo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz naslova osebnih prejemkov iz delovnega razmerja za leto 2003 v skupnem znesku 587.181,90 SIT, premalo plačane akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v znesku 410.671,10 SIT, premalo plačanih prispevkov delojemalcev za socialno varnost iz naslova osebnih prejemkov iz delovnega razmerja za leto 2004 v skupnem znesku 1.987.659,11 SIT, premalo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz naslova osebnih prejemkov iz delovnega razmerja za leto 2004 v skupnem znesku 1.448.023,31 SIT, premalo plačanega davka od osebnih prejemkov iz naslova drugih prejemkov za leto 2003 v znesku 786.071,70 SIT in premalo plačanega davka od osebnih prejemkov iz naslova drugih prejemkov za leto 2004 v znesku 5.412.665,13 SIT. Revidentova pritožba zoper izpodbijano prvostopno odločbo je bila z odločbo Ministrstva za finance z dne 29. 8. 2008, zavrnjena.

2. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe strinja z razlogi, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel prvostopni organ, in še navaja, da revident ni predložil dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bila dela, dogovorjena s pogodbo s podjetjem A., d. o. o. ter zaračunana na spornih računih, res opravljena. Prav tako revident ni predložil verodostojne listine, iz katere bi izhajalo, da je bilo vozilo C. uporabljano v zgolj poslovne namene. Glede nakupa in prodaje nepremičnin gre za transakcije med povezanimi osebami.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo, v kateri uvelja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani upravni akt ima takšne bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne. V drugostopni odločbi ni bil upoštevan noben izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov, enako pa velja tudi za izpodbijano sodbo. Niti iz odločb upravnih organov niti iz prvostopne sodbe ni mogoče razbrati, katere listine bi revident moral predložiti. Prodajni ceni za prodani nepremičnini, ki ju je v odločbi upošteval davčni organ, nista primerljivi tržni ceni, pa tudi pogoji, določeni v 18. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb - ZDDPO, niso izpolnjeni.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev iz razlogov, razvidnih iz izpodbijanih odločb in prvostopne sodbe.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki jo revizijsko sodišče upošteva za presojo izpolnjevanja vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, to je davčne obveznosti, naložene v točkah I/3, I/4 in I/5 izreka prvostopne davčne odločbe, znaša 14.055.345,05 SIT oziroma 58.651,92 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Med strankama je sporno, ali so računi, ki jih je izdalo podjetje A., d. o. o., ter pogodba med navedenim podjetjem in revidentom, verodostojne knjigovodske listine po Slovenskem računovodskem standardu - SRS/2001 21 in se lahko priznajo kot podlaga za knjiženje poslovnih odhodkov iz naslova storitev gradbenega inženiringa, ki jih je zaračunalo podjetje A., d. o. o. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče davčnih organov, ki mu pritrjuje sodišče prve stopnje, pravilno, saj revident v postopku, kot izhaja iz podatkov spisa, ni predložil nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, da so bila dela, dogovorjena v pogodbi in navedena v predloženem poročilu o opravljenih aktivnostih, dejansko tudi opravljena. V zvezi s tem so neutemeljene tudi revidentove trditve, da mu sodišče in davčna organa niso pojasnili, katere listine bi moral predložiti, saj iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe jasno izhaja, da bi se morali glede na to, da je bila zaračunana izdelava različnih dokumentov, ti dokumenti nahajati pri zavezancu ali biti v postopku predloženi, sicer ni mogoče ugotoviti, ali je bilo delo dejansko opravljeno ali ne. Glede na navedeno je davčni organ pravilno uporabil določbo 11. člena ZDDPO, po kateri se med odhodke davčnega zavezanca štejejo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen odhodkov, za katere je v skladu z ZDDPO predpisan drugačen način ugotavljanja, in revidentu pravilno ni priznal poslovnih odhodkov iz tega naslova.

10. Revizija neutemeljeno izpodbija sodbo sodišče prve stopnje tudi v delu, ki se nanaša na uporabo službenega vozila C.. Kot izhaja iz podatkov spisa, revident v postopku ni predložil evidenc, iz katerih bi bilo razvidno, ali je bilo vozilo uporabljano zgolj v službene ali (tudi) v zasebne namene. Revidentovo zatrjevanje, da ni jasno, katere listine bi moral predložiti v postopku, nima opore v izpodbijanih odločbah ter prvostopni sodbi, saj je v njih jasno navedeno, da bi moral predložiti evidence, iz katerih bi bili razvidni podatki o relacijah, datumu in času prihoda in odhoda, stanju števca na začetku in koncu vožnje ter o skupnih prevoženih kilometrih. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1 mora davčni zavezanec za svoje trditve v davčnemu postopku predložiti dokaze. V tem primeru pa tožeča stranka ni predložila verodostojnih listin o tem, koliko kilometrov je bilo na službenem avtomobilu prevoženih za službene in koliko za zasebne potrebe. Pri tem ne gre za izkazovanje negativnih dejstev, kot to zmotno zatrjuje revident, temveč za zatrjevanje dejstva, da so bili vsi kilometri, prevoženi s službenim vozilom, prevoženi v službene namene. Glede na to, da ni izkazano, da je bilo vozilo uporabljano izključno v službene namene, je davčni organ utemeljeno štel, da je direktor uporabljal službeno vozilo tudi v zasebne namene, ter takšno uporabo službenega vozila obravnaval kot boniteto v skladu s 5. točko 17. člena Zakona o dohodnini - ZDoh.

11. Glede nepremičnin, ki jih je revident odkupil od prodajalcev A. A. in B. B., staršev revidentovega direktorja in lastnika, C.C., je bilo v postopku ugotovljeno, da ta zemljišča spadajo med kmetijska, ugotovljena pa je bila tudi primerljiva tržna vrednost nepremičnin. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDDPO se pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.

12. Upravni organ je povprečne tržne cene ugotavljal na podlagi metode primerjalnih cen, in sicer je pri Upravni enoti Šentjur pridobil podatke o povprečnih cenah kmetijskih zemljišč in stavbišč na tem območju v obravnavanem obdobju, kar je po presoji Vrhovnega sodišča materialnopravno pravilen način ugotavljanja. Vprašanje višine tako ugotovljene tržne cene pa se nanaša na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, ki v skladu s 85. členom ZUS-1 ni revizijski razlog. Poleg tega Vrhovno sodišče nima pomislekov, da gre v obravnavani zadevi za povezane osebe, kot jih določa drugi odstavek 18. člena ZDDPO, ki med povezane osebe uvršča tudi lastnike in njihove ožje družinske člane, saj je bila pogodba sklenjena med revidentom kot kupcem ter A. A. in B. B., ki sta starša direktorja in lastnika revidenta C.C. Glede na navedeno je bilo materialno pravo v obravnavani zadevi pravilno uporabljeno.

13. Revident v reviziji v zvezi z bistvenimi kršitvami postopka navaja, da imata tako obe upravni odločbi kot tudi izpodbijana sodba take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi tega ni mogoče presoditi, ali so zakonite ali ne. Samo zatrjevanje, da pritožbeni organ in sodišče nista upoštevala revidentovih ugovorov, po presoji Vrhovnega sodišča gotovo ne pomeni, da je podana kršitev iz prvega odstavka 37. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta se tako drugostopni organ kot sodišče primerno in jasno izjavila o revidentovih ugovorih in obrazložila, iz katerih razlogov so bili zavrnjeni kot neutemeljeni, zato zatrjevane kršitve postopka niso podane.

14. Ker niso podani razlogi za utemeljenost revizije, ki jih navaja revident, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.