Jedro

Prvostopenjsko sodišče je zato zaradi odmere takse pravilno pretvorilo vrednost spornega predmeta v število točk po vrednosti točke ob vložitvi tožbe, v nadaljevanju pa kot osnovo za izračun takse vzelo vrednost točke na dan taksne obveznosti. Ker po 1.odst. 25.čl. ZST prvotna vrednost (določena s številom točk) ostane podlaga za plačilo takse, je prvostopenjsko sodišče pravilno izhajalo iz izračuna, da je v obravnavani zadevi za odmero takse za sodbo in pritožbo odločilna v točkah določena vrednost predmeta, ob vložitvi tožbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi t a pobijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S prvim pobijanim sklepom z dne 29.01.2004 (listovna št. 41 do 42 spisa) je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso za sodbo v višini 1.400 točk, tožniku pa naložilo, da mora plačati sodno takso za sodbo v višini 1.400 točk in sodno takso za opomin v višini 500 točk, na vplačilni račun sodnih taks.

Z drugim pobijanim sklepom z dne 02.04.2004 (listovna št. 57 do 58 spisa) pa je odmerilo sodno takso za pritožbo tožnika v višini 2.800 točk in tožniku naložilo, da mora plačati manjkajoči del sodne takse za pritožbo v višini 589,47 točk in sodno takso za opomin v višini 250 točk na vplačilni račun sodnih taks. V obrazložitvah obeh sklepov je sodna taksa, ki je naložena tožniku v plačilo, opredeljena tudi v zneskih.

Tožnik se pritožuje zoper oba sklepa zaradi zmotne uporabe Zakona o sodnih taksah - ZST. V obeh pritožbah graja stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno število taksnih točk za odmero takse za sodbo določiti po vrednosti točke ob vložitvi tožbe, to število točk pa nato pomnožiti z vrednostjo točke ob izdaji sodbe. Navaja, da tega ZST ne določa. Sklicuje se na 18. in 25.čl. ZST, na 39. in naslednje člene Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 2.odst. 18.čl. ZPP. Obračunavanje takse po vrednosti točke za nazaj ob vložitvi tožbe je praktično nemogoče, saj zadeve trajajo pri sodiščih vsaj pet in več let in bi bilo za pravilno odmero takse za sodbo in pritožbo potrebno precizno spremljati veljavnost vsake spremembe točke za ves čas postopka. Sodišče s takim svojim stališčem stranke in pooblaščence tudi tiste, ki takse redno plačujejo, ob vložitvi vlog spravlja v situacijo, ko je nemogoče pravilno izračunati takso za sodbo in pritožbo. Tako stališče je tudi contra legem - v nasprotju je z izrecno določbo ZST iz 3.odst. 18.čl., ki izrecno določa, da je za plačilo takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka, oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja. To pomeni, da je za sodbo odločilna v točkah določena vrednost predmeta ob koncu glavne obravnave, ne pa vrednost ob vložitvi tožbe, kot to meni sodišče. Do enakega zaključka vodi upoštevanje in interpretacija določbe 4.odst. 7.čl. ZST, ki izrecno določa, da se pri odmeri takse vzame kot osnova za izračun vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti. Taksna obveznost za takso za pritožbo pa ne nastane na dan vložitve tožbe ampak na dan vložitve pritožbe, za sodbo pa na dan konca glavne obravnave. Predlaga, da drugostopno sodišče pritožbi ugodi in napadeno odločbo spremeni tako, da takso določi tako, da se kot osnova za izračun vzame vrednost točke ob koncu glavne obravnave, oziroma ob vložitvi pritožbe, kar pomeni, da taksa za sodbo znaša 21.000,00 SIT, taksa za opomin pa je neutemeljeno terjana, saj ni prišlo do zamude pri plačilu takse za sodbo, taksa za pritožbo pa znaša 42.000,00 SIT in tudi ta je neutemeljeno terjana, saj ni prišlo do zamude pri plačilu takse za pritožbo, saj taksa za sodbo in pritožbo še ni pravnomočno odmerjena. Glede takse za opomin naj napadeni sklep odpravi.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po oceni pritožbenega sodišča sta pobijani odločitvi pravilni. Upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.100.000,00 SIT, je sodna taksa za tožbo znašala 1%, to je 21.000,00 SIT ali 1.400 točk. V točkah določena vrednost zahtevka je namreč presegala vrednost 100.000 točk (1.odst. 1.tar. št. ZST). Ker se za sodbo plača taksa kot za tožbo, znaša v obravnavanem primeru 1.400 točk. Za pritožbo se plača dvojna taksa, torej 2.800 točk. Taksno tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom ZST, ki pa ga pritožbeno sodišče razlaga drugače kot pritožba. V 7.čl. je določeno, da se taksne obveznosti določijo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oziroma predmeta izraženem v odstotkih. Vrednost zahtevka oziroma predmeta in razponi vrednosti pa so v tem zakonu vedno določeni s številom točk, tudi pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk, ko je taksa sicer določena v višini 1% tolarske protivrednosti je maksimirana na 20.000 točk, kar pomeni, da je opredeljena v točkah. Tudi 3.odst. 18.čl. ZST določa, da je za plačilo sodne takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka, ob vložitvi vloge. Prvostopenjsko sodišče je zato zaradi odmere takse pravilno pretvorilo vrednost spornega predmeta v število točk po vrednosti točke ob vložitvi tožbe, v nadaljevanju pa kot osnovo za izračun takse vzelo vrednost točke na dan taksne obveznosti (4.odst. 7.čl. ZST). Ker po 1.odst. 25.čl. ZST prvotna vrednost (določena s številom točk) ostane podlaga za plačilo takse, je prvostopenjsko sodišče pravilno izhajalo iz izračuna, da je v obravnavani zadevi za odmero takse za sodbo in pritožbo odločilna v točkah določena vrednost predmeta, ki je ob takratni vrednosti točke 15,00 SIT znašala 140.000 točk. Tako je tožnik dolžan plačati celotno takso za sodbo v višini 1.400 točk, kar po vrednosti točke 19,00 SIT znaša 26.600,00 SIT in manjkajočo takso za pritožbo v višini 589,47 točk po vrednosti točke 19,00 SIT, kar znaša 11.200,00 SIT. Ker takse ni plačal takrat ko je nastala taksna obveznost, mora tožnik plačati tudi takso za opomin in je zato tudi v tem delu odločitev pravilna. Tožnik zmotno meni, da ni v zamudi s plačilom takse, ker je predlagal izdajo odločbe o odmeri takse. Taksna obveznost za plačilo takse za sodbo je nastala takrat, ko je bil pooblaščencu tožnika vročen prepis sodbe, taksa za pritožbo pa z izročitvijo pritožbe sodišču. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne tisti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo oba pobijana sklepa sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP).