Jedro

V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.

Tožeča stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se sodišče moralo opreti na podatke o poslovanju iz leta 2018 ali 2019, ne pa iz leta 2017, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so bili v času odločanja na AJPES dostopni le podatki iz leta 2017. Zato se je pravilno oprlo na te dostopne podatke. Po vpogledu v portal AJPES pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo letno poročilo tožeče stranke za leto 2018 objavljeno šele 9. 9. 2019, izpodbijani sklep pa je bil izdan 22. 8. 2019. Sodišče prve stopnje torej sploh ni moglo upoštevati novejših podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse za redni postopek po plačilnem nalogu XI Pg 2147/2018 z dne 9. 11. 2018. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in navaja, da se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na podatke o poslovanju iz leta 2017, saj so že javno objavljeni podatki za leto 2018, ki kažejo na bistveno slabše poslovanje tožeče stranke. Premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje je torej nepravilno ugotovljeno in se je v vmesnem času spremenilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravne osebe se lahko oprostijo plačila sodne takse ali se jim dovoli odlog plačila ali obročno plačilo, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek 11. člena ZST-1 ne določa drugače (tretji odstavek v zvezi s prvim in drugim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse zakon sodišču nalaga upoštevanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, zato je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obročno plačilo sodne takse v znesku 6.525,00 EUR, ker je stranka kljub temu, da je na transakcijskem računu dne 30. 4. 2019 izkazovala le 2.525,12 EUR sredstev, na drugi strani izkazala obstoj drugega premoženja, ni pa navedla, zakaj enkratnega plačila sodne takse navkljub temu premoženju ne zmore. Tožeča stranka je namreč sama podala izjavo, da je lastnica opreme za opravljanje dejavnosti v skupni vrednosti 775.237,92 EUR, imetnica terjatev do kupcev v višini 100.886,22 EUR ter imetnica vrednostnih papirjev. Nadalje je sodišče prve stopnje z vpogledom v AJPES ugotovilo, da iz bilance stanja za leto 2017 izhaja, da tožeča stranka razpolaga z sredstvi v višini 7.700.556,00 EUR sredstev ter ima 2.043.185,00 EUR obveznosti.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z navedenimi zaključki sodišča prve stopnje. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.1 Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Tožeča stranka pa tega ni zatrjevala niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izpodbija njegovih ugotovitev. Tožeča stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se sodišče moralo opreti na podatke o poslovanju iz leta 2018 ali 2019, ne pa iz leta 2017, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so bili v času odločanja na AJPES dostopni le podatki iz leta 2017. Zato se je pravilno oprlo na te dostopne podatke. Po vpogledu v portal AJPES pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo letno poročilo tožeče stranke za leto 2018 objavljeno šele 9. 9. 2019, izpodbijani sklep pa je bil izdan 22. 8. 2019. Sodišče prve stopnje torej sploh ni moglo upoštevati novejših podatkov. Zaradi tega je tožeča stranka tista, ki bi morala priložiti ustrezna dokazila, v kolikor bi želela dokazati, da javno objavljeni podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Tega pa ni storila, ampak je celo sama dopolnila predlog za obročno plačilo z vlogo, iz katere izhaja, da ima zadostno premoženje, iz katerega lahko plača sodno takso v enkratnem znesku. Pritožbene navedbe o spremenjenem finančnem stanju družbe v letu 2019 pa so povsem pavšalne, saj sploh ne pojasni, kako se je finančno stanje spremenilo. Prav tako pa take pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, saj bi jih stranka morala zatrjevati in dokazati že pred sodiščem prve stopnje, vendar tega ni storila. Njen predlog za obročno plačilo sodne takse je s tem neutemeljen.

7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 VSL Sklep I Cpg 449/2017 z dne 17. 5. 2017.