Jedro

V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistemizaciji in ukine delovno mesto zaradi znižanja stroškov dela, ne gre za fiktivni razlog. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistemizaciji) zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu, za katero se je zahtevalo znanje tujega jezika, in povečala število izvajalcev na delovnem mestu policist vodja izmene, za katero se ni zahtevalo znanje tujega jezika in zato tudi ni bil predviden dodatek za dvojezičnost. Tožena stranka je tožnika premestila, in je bil torej v obravnavanem primeru podan organizacijski razlog za tožnikovo premestitev. Tudi dejstvo, da je bil glavni motiv za izvedbo spremembe organizacije znižanje stroškov dela pri toženi stranki, še ne pomeni, da je bila premestitev tožnika nezakonita. Namreč javno finančni razlog, po drugem odstavku 156. člena ZJU, je eden od poslovnih razlogov za izvedbo premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavita sklep A. z dne 8. 1. 2016 in sklep B. z dne 29. 6. 2016, ter da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 21. 9. 2015 priznati vse pravice iz delovnega razmerja za delovno mesto policist višji policist kriminalist v uradniškem nazivu ...in mu za čas od 21. 9. 2015 dalje obračunati mesečno dodatek za dvojezičnost v višini 3 % od osnovne plače tožnika, obračunati in odvesti pripadajoče davke in prispevke in tožniku izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih neto zneskov, od 6. dne v mesecu za pretekli mesec ter tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da mora tožnik toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,00 EUR, v roku 8 dni od vročitve sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnika ugodi in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka 15 dni do plačila. V pritožbi navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec kadarkoli in zaradi kakršnegakoli razloga spremeni akt o sistemizaciji in na podlagi spremenjenega akta izvaja zakonite premestitve iz poslovnih razlogov. Obligacijski zakonik v 7. členu uzakonja načelo prepovedi zlorabe pravic. Do zlorabe pravice pride v primeru, ko se sicer izvršuje pravno zavarovano upravičenje posameznega subjekta, pri tem pa je slednji ravnal v nasprotju z namenom pravice, ki jo ima in s tem ravna protizakonito. Namen akta o sistemizaciji je določitev pogojev za posamezna delovna mesta in določitev nalog, ki se na teh delovnih mestih opravljajo. Premestitve po ZJU so dopustne le v primeru obstoja dejanskih poslovnih razlogov. Poslovni razlogi so glede na določbo 156. člena ZJU podani v primeru zmanjšanja obsega javnih nalog ali privatizacije javnih nalog ali iz organizacijskih, strukturnih in javno finančnih razlogov. Zgolj dejstvo, da je prišlo do spremembe akta o sistemizaciji, pa posledično tudi ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga. Delodajalec svoje pravice do spremembe akta o sistemizaciji in do premestitve iz poslovnih razlogov ne sme zlorabiti za dosedanje ciljev, ki niso združljivi z namenom navedenih pravic. Iz sklepa je razvidno, da je bilo v sklopu revizije delovnih mest s pogojem znanja jezika narodne skupnosti in dodatkom za dvojezičnost ugotovljeno, da nekateri uslužbenci nimajo ustreznih dokazil o ravni znanja jezika narodne skupnosti. Prav tako iz obrazložitve aktov o spremembah in dopolnitvah aktov o notranjih organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivov v Policiji, je pod točko 4 obrazložitve, na strani 8 razvidno, da je bilo v sklopu revizije delovnih mest, s pogojem znanja jezika narodne skupnosti in dodatkom za dvojezičnost ugotovljeno, da nekateri uslužbenci PU C. in PU D. nimajo ustreznih dokazil o ravni znanja E. oziroma F. jezika in da je zato potrebno izvesti spremembo sistemizacije. Določeno je bilo, da se nekatere uslužbence brez ustreznih dokazil o znanju jezika narodne skupnosti, premesti na prosta delovna mesta brez navedenega pogoja in brez dodatka za dvojezičnost. Vse to pomeni, da je tožena stranka spremenila akt o sistemizaciji zato, ker naj bi ugotovila, da konkretni javni uslužbenci in med njimi tudi tožnik, nimajo ustreznih dokazil o znanju jezika narodne skupnosti. Če je tožena stranka ugotovila, da tožnik nima ustreznih dokazil o znanju jezika narodnih skupnosti, bi morala izdati sklep o premestitvi po 2. točki prvega odstavka 149. člena ZJU zaradi nesposobnosti in v okviru navedenega postopka presojati ali so dokazila, ki jih ima tožnik ustrezna, ali ne. Vrhovno sodišča RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 251/2015 navedlo, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta ter, da gre v tem primerih za poslovno odločitev, v katere suverenost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom, ni prišlo do zlorabe tega instituta. Vrhovno sodišče RS je še navedlo, da poslovni razlog lahko predstavlja le objektivni razlog na strani delodajalca, ki ni povezan s konkretnim delavcem ter da izpeljava formalnega postopka reorganizacije, katere vzrok niso objektivne poslovne potrebe, pač pa izključitev določene osebe iz subjektivnih razlogov, predstavlja zlorabo zakonskega odpovednega razloga, ki ima za posledico nezakonitost odpovedi. Neutemeljena je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, da je v primeru premestitve javnih uslužbencev, na podlagi 149. člena ZJU, ureditev drugačna, kot v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov po ZDR-1. Poslovni razlogi, ki morajo biti izkazani za odpoved pogodbe o zaposlitvi, morajo biti v enaki meri izkazani tudi v primeru premestitve. V konkretni zadevi pa je edini razlog za spremembo akta o sistemizaciji očitek tožniku, da nima ustreznega znanja jezika narodne skupnosti in zaradi navedenega je tožena stranka s svojim ravnanjem zlorabila svojo pravico do spremembe akta o sistemizaciji in s tem zlorabila svojo pravico do premestitve iz poslovnih razlogov. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnika v pritožbi in predlagala zavrnitev pritožbe ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Predmet presoje v tem individualnem delovnem sporu je zakonitost sklepov o premestitvi tožnika na delovno mesto višji policist kriminalist (šifra delovnega mesta ...) in upravičenost tožnika do plačila dodatka za dvojezičnost. Tožena stranka je tožnika s sklepom z dne 8. 1. 2016 (sklep o premestitvi) trajno premestila na delovno mesto višji policist kriminalist (šifra delovnega mesta ...). Tožnik se je zoper sklep pritožil in B. je s sklepom z dne 29. 6. 2016 pritožbo tožnika zavrnila in potrdila sklep o premestitvi.

7. Tožena stranka je kot razlog za premestitev tožnika navedla akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v Policiji, na podlagi katerega se je zmanjšalo število zaposlenih navedla, da se sprememba sistemizacije nanaša (med drugim) na „dvojezična“ delovna mesta, povečalo pa se je število izvajalcev, kjer ni predviden dodatek za dvojezičnost. Tožnik po premestitvi opravlja iste delovne zadolžitve, le do dodatka za dvojezičnost več ni upravičen, ker za delovno mesto, na katerega je premeščen, kot poseben pogoj za opravljanje dela ni predvideno znanje E. jezika na ustreznem nivoju.

8. ZJU v prvem odstavku 147. členu določa, da se je javni uslužbenec v okviru istega delodajalca, premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Po drugem odstavku istega člena je premestitev mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. V 1. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je določeno, da se javni uslužbenec zaradi delovnih potreb lahko premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če so za to podani poslovni razlogi. Uradnik, ki dela na delovnem mestu, ki ni več potrebno, se premesti na delovno mesto, ki se opravlja v istem nazivu in za katero izpolnjuje pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljen, če je tako delovno mesto v organu prosto (drugi odstavek 158. člena ZJU). Javni uslužbenec je lahko premeščen tudi na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javno finančnih in podobnih razlogov (drugi odstavek 156. člena ZJU). Poslovni razlog za premestitev javnega uslužbenca je podan, kadar delodajalec spremeni organizacijo dela tako, da zmanjša število zaposlenih na konkretnem delovnem mestu. Ker v skladu z določbo tretjega odstavka 156. člena ZJU sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predstavlja podlago za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da pred in po premestitvi opravlja enako delo in da je že to razlog za nezakonitost premestitve.

9. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je tožena stranka izvedla spremembo sistemizacije izključno zato, ker je nekaterim javnim uslužbencem želela vzeti dodatek za dvojezičnost, ne da bi pred tem ugotavljala, ali delavci izpolnjujejo pogoje za dodatek, torej ali imajo potrebna dokazila o znanju tujega jezika. V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistemizaciji in ukine delovno mesto zaradi znižanja stroškov dela, ne gre za fiktivni razlog. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistemizaciji) zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu, za katero se je zahtevalo znanje tujega jezika, in povečala število izvajalcev na delovnem mestu policist vodja izmene, za katero se ni zahtevalo znanje tujega jezika in zato tudi ni bil predviden dodatek za dvojezičnost. Tožena stranka je tožnika premestila, in je bil torej v obravnavanem primeru podan organizacijski razlog za tožnikovo premestitev ter premestitev ni bila izvedena izključno z namenom znižanja osnovne plače, kot to trdi tožnik. Tudi dejstvo, da je bil glavni motiv za izvedbo spremembe organizacije znižanje stroškov dela pri toženi stranki, še ne pomeni, da je bila premestitev tožnika nezakonita. Namreč javno finančni razlog, po drugem odstavku 156. člena ZJU, je eden od poslovnih razlogov za izvedbo premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 477/2006 z dne 27. 9. 2007, v kateri je sicer presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, zavzelo stališče, da je racionalizacija poslovanja, ki zasleduje (tudi) znižanje ravni plač, lahko podlaga za drugačne organizacijske rešitve v aktu o sistemizaciji.

10. Na podlagi določbo 17. člena ZJU se za delovna mesta javnih uslužbencev, ki morajo, na podlagi zakona, kot uradni jezik, uporabljati jezik narodne skupnosti, kot pogoj določi tudi znanje tega jezika. Na podlagi 6. točke 6. člena ZJU se pogoji in naloge na posameznih delovnih mestih opredelijo v aktu o sistemizaciji. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožena stranka ni imela utemeljenega razloga za spremembo akta o sistemizaciji in da je bil edini razlog za spremembo akta, ker tožnik ni imel ustreznega znanja jezika narodne skupnosti ter je tožena stranka s svojim ravnanjem zlorabila svojo pravico do spremembe akta o sistemizaciji zgolj zato, da bi tožniku odvzela dodatek za dvojezičnost. Organizacija dela je poslovna odločitev delodajalca, kot je to že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje in predmet presoje v tem individualnem delovnem sporu ni zakonitost akta o sistematizaciji, ki jo je sprejela tožena stranka, saj je le ta lahko le predmet presoje v kolektivnem sporu.

11. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v kolektivnem sporu opr. št. VIII Ips 33/2018 z dne 10. 4. 2018 presojalo Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mestih in nazivih v Policiji z dne 22. 5. 2015 (predlog Policijskega sindikata Slovenije) in odločilo, da akt glede „dodatka na dvojezičnost“ ni nezakonit oziroma ni v nasprotju z Uredbo.

12. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, ker za rešitev zadeve niso relevantni, saj sodišče presoja le tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena in navede le tiste razloge, ki jih upošteva po uradnih dolžnosti, kot to določa 360. člen ZPP.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in izpodbijani sklep o stroških postopka.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).