Jedro

Če je prosilec tujec, mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V obravnavani zadevi bi tožnik moral zahtevane podatke predložiti tudi za ženo, kot je od njega zahteval organ s sklepom z dne 5. 7. 2023. Kot izhaja iz upravnega spisa, pa je tožnik vlogo dopolnil le z obrazcem - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in z obrazcem za družinskega člana. Zakaj ostalih zahtevanih dopolnitev ni predložil, tožnik ni navedel niti ni predlagal podaljšanja roka, zato je organ pravilno ocenil vlogo tožnika kot prosilca za BPP za nepopolno in jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 29. 6. 2023, in v obrazložitvi navedel, da je bila smiselno vložena za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenija, zaradi pravice do pokojnine - sorazmerni del, ki se vodi pod opravilno številko XII Ps 437/2023. Prošnja je bila nepopolna v smislu 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Vsebovala ni vseh podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine ter tudi ne ustreznih podatkov o zadevi, konkretno ne dokazil o premoženjskem stanju iz Bosne in Hercegovine, in sicer ne potrdila pristojnega davčnega organa o premoženjskem stanju za ženo, ne potrdila Geodetske uprave o lastništvu nepremičnin za ženo, niti potrdila pristojne upravne enote o lastništvu motornih vozil za prosilca in ženo. Prosilec je sklep za dopolnitev prošnje prejel 11. 7. 2023, dopolniti bi ga moral do 29. 7. 2023, vendar tega ni storil niti do izdaje sklepa 25. 7. 2023, zato je organ na podlagi drugega odstavka 67. ZUP njegovo prošnjo zavrgel. 2. Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo zoper navedeni sklep, v obrazložitvi svoje tožbe pa navaja razloge, ki se nanašajo na odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana št. 10321-6433/2023 z dne 31. 5. 2023 in odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, Območna enota Novo mesto št. 10321-6433/2023 z dne 5. 4. 2023 in na dejstvo, da je njegova pokojninska doba 19 let, 10 mesecev in 18 dni opira svojo tožbo in še navaja, da je prvo napako naredil, da je vložil zahtevo za pridobitev pravice na sorazmerni del starostne pokojnine, moral pa bi napisati za sorazmerni del invalidske pokojnine, ter da je druga napaka to, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto, ni upošteval celotne pokojninske dobe. Predlaga, da se mu prizna sorazmerni del invalidske pokojnine na podlagi pokojninske dobe 19 let, 10 mesecev in 18 dni. Smiselno, glede na uvod tožbe sodišče šteje, da izpodbija sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 248/2023. 3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločitev toženke, ki je zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev Bpp, ker je v sklepu določenem roku ni dopolnil, na podlagi 67. člena ZUP.

6. Četrti odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa, da če je prosilec tujec (navedeno med strankami ni sporno), mora prošnja poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V obravnavani zadevi bi tožnik moral zahtevane podatke predložiti tudi za ženo, kot je od njega zahteval organ s sklepom z dne 5. 7. 2023. Kot izhaja iz upravnega spisa pa je tožnik vlogo dopolnil le z obrazcem, prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in z obrazcem za družinskega člana, zakaj ostalih zahtevanih dopolnitev ni predložil, pa ni navedel, niti ne predlagal podaljšanja roka, zato je organ pravilno ocenil vlogo tožnika kot prosilca za Bpp za nepopolno in jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel. 7. Tožnik v tožbi nima ugovorov, ki bi se nanašali na nezakonitost, oziroma na nepravilnost izpodbijanega sklepa, pač pa nerelevantno za obravnavano zadevo navaja razloge za nepravilnost odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Sodišče pa po presoji izpodbijanega akta v okviru uradne dolžnosti, nepravilnosti ni našlo.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

9. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (obseg predloženih listin, da lahko organ prošnjo za brezplačno pravno pomoč vsebinsko obravnava), med tožnikom in tožencem, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).