Jedro

Nepremičnina mora biti v predlogu za izvršbo označena s parcelno številko in katastrsko občino.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnice ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice (točka I izreka).

Dolžnica je vložila pravočasno pritožbo. Navedla je, da je seznam parcel v notarskem zapisu, ki je bil naknadno dopolnjen z zemljiškoknjižnim predlogom nepopoln. Poleg tega sodišče ni sledilo upnikovemu predlogu, da se ugotovi prava vrednost nepremičnin po seznamu parcel iz notarskega zemljiškoknjižnega predloga. Zato je sklep 0052 In 268/2009 z dne 8. 11. 2011, s katerim se potrjuje sklep o izvršbi In 268/2009 z dne 29. 9. 2009, nepravilen in protilistinski. Zaznamba sklepa o izvršbi bi bila v očitnem nasprotju z notarsko listino oziroma z zemljiškoknjižnim predlogom z dne 28. 8. 2008, saj sodišče ni moglo spremeniti citiranega zemljiškoknjižnega predloga, vloženega po notarju. Nadalje sodišče ni odločilo o njenem predlogu za odlog izvršbe in zožitev izvršbe na pravo vrednost nepremičnine, kar bi sodišče moralo storiti tudi na predlog upnika, ki je predlagal ugotovitev prave vrednosti nepremičnine. V ugovoru je podala približno cenitev, in navedla, da so zemljišča plansko stavbna in skupaj vredna okoli 3.000.000,00 EUR. Zaradi realizacije plana je odlog izvršbe utemeljen, saj je v pripravi zakonska ureditev, ki preprečuje enormne špekulacije zaradi spremembe rabe zemljišč. Opustitev določitve vrednosti nepremičnin bi torej vpletalo sodno vejo oblasti v območje špekulacij ob spremembi rabe zemljišč, zato bi bila takšna odločitev sodišča v nasprotju s splošno moralo. K pritožbi je priložila notarski zemljiškoknjižni predlog z dne 28. 8. 2008 in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi, tako da se izpodbijani sklep odpravi, razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožnici, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti predlagane izvršbe, saj upnik v izvršilnem predlogu nepremičnine, na katero je predlagal izvršbo, ni označil ustrezno, to je s parcelno številko in katastrsko občino, ki sta v skladu s 5. točko 3. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), veljavnega v času vložitve izvršilnega predloga, pomenila identifikacijski znak nepremičnine. Sodišče prve stopnje je pri presoji dolžničinega ugovora zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v skladu s katero mora biti v predlogu za izvršbo na nepremičnino le ta označena tako, da lahko sodišče po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine. Citirano določbo je namreč potrebno razlagati v skladu z drugimi zakonskimi določbami in naravo izvršbe na nepremičnine tako, da upniku k izvršilnemu predlogu ni potrebno priložiti dokazila o lastništvu nepremičnine, to je zemljiškoknjižnega izpiska, še vedno pa mora navesti podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (40. člen ZIZ), kar pomeni, da mora biti nepremičnina (izvršilno sredstvo) označena tako, da se lahko nanjo opravi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, saj je slednje eno izmed izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo izvršbe na nepremičnino (167. člen ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pa se opravi po določbah ZZK-1, ki v prvem odstavku 31. člena določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je ob že obrazloženem predstavljal oznako katastrske občine in parcelne številke. V predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa o izvršbi, pa je upnik označil nepremičnino z vložno številko in katastrsko občino, kar je označba, ki ni v skladu z zakonsko zahtevo, kot je v ugovoru in smiselno v pritožbi utemeljeno opozorila dolžnica.

Ob obrazloženem je bilo potrebno pritožbi dolžnice ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se ugovoru dolžnice ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na takšno odločitev pa pritožbeno sodišče ni presojalo nadaljnjih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odlog izvršbe in vrednost nepremičnin.