Jedro

V pravdi se ni mogoče sklicevati na vezanost na ugotovitve kazenskega postopka (razen po 3. odstavku 12. člena ZPP) in je treba dejansko stanje ugotoviti v popolnosti po pravilih pravdnega postopka. Če v dokaznem postopku pravdno sodišče vpogleda kazenski spis ali če glede na dokazne predloge strank izvede dokaze s čitanjem posameznih zapisnikov o zaslišanju prič in izvedencev, z vpogledom skic in podobno, so tudi ti dokazi podvrženi prosti dokazni presoji pravdnega sodišča.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 1.900.000,00 SIT s pripadki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Obe sodbi ugotavljata, da je bil toženec v kazenskem postopku oproščen obtožbe, da je tožnika telesno poškodoval. Na oprostilno kazensko sodbo sicer pravdno sodišče ni vezano, vezano pa je na ugotovitve kazenskega sodišča o elementih historičnega dogodka, ki je hkrati škodni dogodek. Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, ali je kaznivo dejanje podano, ne glede na to, ali to izhaja iz obsodilne ali oprostilne sodbe. V obravnavani zadevi, ko je bil toženec kazensko oproščen, civilno sodišče v nobenem primeru ne bi moglo ugotoviti, da je toženec odškodninsko odgovoren, ker je tožnika poškodoval, saj bi bila s tem ugotovljena tudi njegova kazenska odgovornost. Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Povzema bistveno vsebino izpodbijanih sodb in opozarja, da 3. odstavek 12. člena Zakona o pravdnem postopku ne ureja predhodnega vprašanja, ampak identično vprašanje, za kar gre v obravnavanem primeru. Ker odškodninska odgovornost v tej zadevi ni odvisna od kazenske odgovornosti, je sklicevanje na vezanost civilnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo v nasprotju z zakonom. Pravdno sodišče je dolžno izvesti vse dokaze in sprejeti meritorno odločitev.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republke Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) v tej zadevi uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija je utemeljena.

V obravnavani zadevi je kazensko sodišče v postopku opr. št. K 397/95 Okrožnega sodišča v Celju obravnavalo isti dogodek, na katerem temelji tožnik svoj odškodninski zahtevek v tej pravdi. V obeh zadevah je bistveno isto vprašanje: ali je tožnika poškodoval toženec ali kdo drug. V kazenskem postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožnika poškodoval toženec, zato je bil toženec v tem postopku v dvomu oproščen od obtožbe. Kazenska oprostilna sodba je pravnomočna. Tožnik pa je v tej pravdi vztrajal pri tožbenem zahtevku in dokazoval, da mu je poškodbe prizadejal toženec. V obeh postopkih, v kazenskem in v tem pravdnem, sta sodišči obravnavali isto dejansko vprašanje. Za tak primer Zakon o pravdnem postopku v 3. odstavku 12. člena določa, da je sodišče v pravdnem postopku vezano na pravnomočno kazensko sodbo, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega, le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Kazenska oprostilna sodba torej pravdnega sodišča ne veže, kadar gre za ugotavljanje istih dejstev, ne gre pa za reševanje predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje se nanaša na obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba pravdnega sodišča (1. odstavek 12. člena). V obravnavanem primeru pa ne gre za ugotavljanje pravice ali pravnega razmerja, ampak za ugotavljanje dejstev. Pri tem pravdno sodišče, razen kolikor gre za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost storilca na podlagi pravnomočne obsodilne kazenske sodbe, ni vezano na ugotovitve kazenskega sodišča in mora - z veljavnostjo za konkretno zadevo - dejstva ugotoviti samo. Pri tem praviloma ni vezano na nobena dokazna pravila (razen po 230. členu ZPP). Odloča na podlagi proste presoje dokazov (8. člen ZPP). To pomeni, da mora upoštevati in dokazno oceniti tudi kazenski spis, vendar v povezavi z morebitnimi drugimi dokazi. Pri tem ravna po pravilu proste presoje dokazov (8. člen ZPP).

Napačno je stališče izpodbijane sodbe o vezanosti na dejanske ugotovitve kazenske sodbe. Take vezanosti razen v primeru, ki ga določa 3. odstavek 12. člena ZPP, ni. Razlogi za to so očitni.

Kazenski postopek poteka po drugačnih postopkovnih pravilih, kot veljajo za pravdni postopek. Bistvena razlika je v tem, da se obdolžencu ni treba zagovarjati in mu tudi ni treba govoriti resnice. V kazenskem postopku velja domneva nedolžnosti in sodišče v dvomu odloča v korist obdolženca. Oškodovanec v kazenskem postopku nima možnosti vplivati na potek postopka. V pravdnem postopku pa sta stranki zavezani k resnici (9.člen ZPP). Kadar se izvede dokaz z zaslišanjem strank, mora stranka govoriti resnico in ne sme ničesar zamolčati pod sankcijo krive izpovedbe (271. člen v zvezi z 243. členom ZPP). Odklonitev izpovedi pa sodišče presodi glede na vse okoliščine primera (269. člen ZPP). Iz tega izhaja različnost položaja domnevnega povzročitelja škode kot obdolženca v kazenskem postopku ali kot toženca v pravdnem postopku. Zato se v pravdi ni mogoče slicevati na vezanost na ugotovitve kazenskega postopka (razen po 3. odstavku 12. člena ZPP) in je treba dejansko stanje ugotoviti v popolnosti po pravilih pravdnega postopka. Če v dokaznem postopku pravdno sodišče vpogleda kazenski spis ali če glede na dokazne predloge strank izvede dokaze s čitanjem posameznih zapisnikov o zaslišanju prič in izvedencev, z vpogledom skic in podobno, so tudi ti dokazi podvrženi prosti dokazni presoji pravdnega sodišča. Glede na navedeno je pravno zmotno sklicevanje izpodbijane sodbe na vezanost pravdnega sodišča na ugotovitve kazenskega postopka (3. odstavek 12. člena ZPP). Opustitev celovite dokazne presoje je v nasprotju z 8. členom ZPP. Te kršitve so take, da so mogle vplivati na pravilnost izpodbijane sodbe. Zato je podan uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1.odstavku 354. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi 1. odstavka 394. člena ZPP.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP.