Jedro

ZFPPIPP v 322. in 323. členu ne določa kriterijev določanja višine najemnine, pomembno je predvsem, da najem ali zakup ne zavleče prodaje tega premoženja. Po naravi stvari je smoter oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v tem, da se ohrani in/ali poveča stečajna masa, s ciljem čim boljšega poplačila upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika (sedaj pritožnika) z dne 20. 5. 2016 (Pd 84) zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem z dne 9. 5. 2016 (Pd 75). S tem je potrdilo soglasje za oddajo v najem nepremičnine ID znak 000, ki je v lasti dolžnika do ¾.

2. Pritožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa, da je najemnina v višini 300,00 EUR mesečno prenizka in ni primerljiva z najemniškim trgom nepremičnin. Drugačna višina najemnine izhaja tudi iz rednega poročila o cenitvi nepremičnine v zadevi St .../2015, ki se vodi proti družbi P. d. o. o. - v stečaju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem predstavlja upravljanje stečajne mase (1. točka 322. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zakon v 322. in 323. členu ne določa kriterijev določanja višine najemnine, pomembno je predvsem, da najem ali zakup ne zavleče prodaje tega premoženja. Po naravi stvari je smoter oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v tem, da se ohrani in/ali poveča stečajna masa, s ciljem čim boljšega poplačila upnikov. Upravitelj in sodišče morata pri tem opraviti tehtanje med koristmi in morebitno škodo za stečajno maso (primerjaj sklepe VSL Cst 261/2012, Cst 613/2015 in Cst 483/2016; zadnji v stečajni zadevi zoper solastnika, to je družbo P. – St .../2015).

5. Najemnina, ki jo v pritožbi navaja pritožnik, velja na trgu (za delujoče podjeme), za stečajnega dolžnika pa 323. člen ZFPPIPP določa omejitve glede trajanja najema. Poleg tega je stečajni dolžnik dolžan pri sklepanju najemnih pogodb upoštevati načelo omejevanja tveganj (228. člen ZFPPIPP) in načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), vse te omejitve pa gotovo negativno vplivajo na višino najemnine. Tudi sicer iz Poročila o oceni vrednosti nepremičnin v zadevi St .../2015, na katerega se pritožnik posebej sklicuje, izhaja, da je bil izračun najemnine uporabljen v okviru ene od metod ugotovitve vrednosti nepremičnine. Ta argument je torej iztrgan iz konteksta in ne upošteva namena cenitve z dne 30. 6. 2016. 6. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pritožnik ne zatrjuje in dokazuje, da ima najemojemalca, ki bi bil pripravljen nepremičnino vzeti v najem za višjo najemnino. Sicer pa je pogodba sklenjena za določen čas in bo v primeru, da nepremičnina v vmesnem obdobju ne bo prodana, to možnost še lahko izkoristil. 7. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.