Jedro

Predlagatelj sodnikom ljubljanskega okrožja očita nestrokovno, nezakonito in neustavno vodenje postopkov ter procesno in materialnopravno zmotne odločitve. Taki očitki se v posamičnih sodnih postopkih obravnavajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve (kot predlagatelj sam navaja, so taki postopki tudi že v teku). Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti. Razumljivo je, da predlagatelj take odločitve subjektivno dojema kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišč.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče pravda, v kateri tožnik od toženke (med drugim) zahteva znižanje najemnine.

2. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pojasnilo je, da je bila tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 385/2014 z dne 24. 11. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 65/2018 z dne 17. 10 2018 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči. Ker naj bi razlogi za odvzem poslovne sposobnosti obstajali že v času vložitve tožbe v obravnavani zadevi, naj bi bil tožnik tekom celotnega postopka procesno nesposoben. Sodišču prve stopnje je naložilo, naj v ponovljenem postopku postopka v skladu z določbo drugega odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo po 357.a členu ZPP.

3. Tožnik je predlagal delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. V obsežnem predlogu za delegacijo v bistvenem navaja, da mu na Okrajnem sodišču v Ljubljani in tudi sicer v ljubljanskem okrožju ni zagotovljeno pravično in nepristransko sojenje. Sodni postopki v tem okrožju naj bi trajali nesorazmerno dolgo. Sodniki naj bi mu z odvzemom poslovne sposobnosti preprečevali dostop do sodišča. V zvezi s postopkom odvzema poslovne sposobnosti je bila s sklepoma VS RS II DoR 502/2018 in II DoR 496/2018 z dne 16. 5. 2019 dopuščena revizija. Okrajno sodišče v Ljubljani naj bi mu kršilo številne ustavne in konvencijske pravice. Obširno pojasnjuje podrobnosti in zatrjuje nepravilnosti nepravdnega postopka za odvzem njegove poslovne sposobnosti (opr. št. N 385/2014) ter postopka za vrnitev poslovne sposobnosti (opr. št. N 745/2018). Odvzem poslovne sposobnosti za pravdanje naj bi ne učinkovala v postopkih za odvzem ali vrnitev poslovne sposobnosti – udeleženec tam lahko sam opravlja procesna dejanja. Prav tako naj bi to lahko v skladu z ustavnosodno prakso (sklicuje se na odločbo Up 619/15 z dne 2. 6. 2016) počel še do pravnomočnosti odločbe o postavitvi skrbnika. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti naj bi začel učinkovati šele ex nunc od pravnomočnega končanja postopka o postavitvi skrbnika. Navaja primere odločb iz drugih postopkov, kjer je bilo ugotovljeno, da je njegova procesna sposobnost ohranjena. Prav tako navaja primere, kjer je bil postopek zaradi postopka odvzema poslovne sposobnosti prekinjen, čeprav tam sploh ne nastopa kot stranka, temveč kot pooblaščenec strank, zato naj bi nastajala nepopravljiva škoda. Ljubljanska sodišča naj bi zavestno kršila Ustavo RS in odločbe ustavnega sodišča. V zvezi s tu obravnavano pravdo za znižanje najemnine navaja, da je bil zahtevek pred sodiščem prve stopnje zavrnjen na podlagi nedopustnega dokaza. Nasprotuje tudi stališču sodišča druge stopnje, da naj bi bil že ob vložitvi tožbe procesno nesposoben. Vrhovno sodišče naj bi ob odločanju o pritožbi zoper razveljavitveni sklep ne navedlo, ali odloča o pritožbi njegovega pooblaščenca zoper drugostopenjski sklep ali o pritožbi njegove pooblaščenke zoper prvostopenjsko sodbo; prav tako ni odločalo o pritožbi, ki jo je vložil osebno. Sklicevalo naj bi se na lastni neobstoječ sklep. Sploh naj bi ne upoštevalo pritožbenih razlogov. Kršena naj bi mu bila pravica do pritožbe. Sodniki naj bi odločali na podlagi dogovora in solidarnosti s sodišči nižjih stopenj. Predlagatelj citira odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13 v zvezi s kriteriji videza objektivne nepristranskosti sodišč. Meni, da okoliščine, ki jih opisuje v predlogu v zvezi s postopanjem ljubljanskih sodišč, utemeljujejo dvom v objektivno nepristranskost teh sodišč oziroma katerega koli sodnika teh sodišč.

4. Sodišče prve stopnje je za soglasje k temu tožnikovemu procesnemu dejanju zaprosilo Center za socialno delo Ljubljana, ki je bil tožniku postavljen za skrbnika. Slednji je dejanje iz previdnosti odobril, pojasnil pa, da odločba o postavitvi skrbnika zaradi varovančeve pritožbe še ni pravnomočna.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Gre za t. i. „druge tehtne razloge“, ki zajemajo različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče, tako da je mogoče šteti, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Ni pa namen 67. člena ZPP omogočiti stranki doseči prenos svoje zadeve v odločanje drugemu sodišču zgolj zato, ker stvarno in krajevno pristojno sodišče ni odločilo skladno z njenimi pričakovanji.

7. Okoliščin, ki jih predlagatelj navaja, ni mogoče subsumirati pod standard „drugega tehtnega razloga“. Sodnikom ljubljanskega okrožja očita nestrokovno, nezakonito in neustavno vodenje postopkov ter procesno in materialnopravno zmotne odločitve. Taki očitki se v posamičnih sodnih postopkih obravnavajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve (kot predlagatelj sam navaja, so taki postopki tudi že v teku). Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti. Razumljivo je, da predlagatelj take odločitve subjektivno dojema kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišč.

8. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.