Jedro

Za utemeljenost odloga izvršbe je treba dokazati poleg tega, da je vloženo izredno pravno sredstvo, še verjetnost nastanka znatnejše škode.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana odločba se v izreku pod tč. II.

razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin ugovor kot neutemeljen, zavrnilo je tudi predlog dolžnic, da se izvržba odloži. Obenem je odredilo, da bo prisilna izpraznitev stanovanja opravljena dne 22.12.1993. Vse ostale določbe sklepa o izvršbi pa ostanejo v veljavi. Sodišče ugotavlja, da dolžnici ne navajata nobenega razloga iz 50. člena Zakona o izvršilnem postopku, da bi bila izvršba nedopustna. Ravno tako pa ne izkazujeta razlogov iz 63. člena istega zakona, saj ni izkazana niti vložitev revizije, niti v predlogu za odložitev dolžnici nista omenili, kaj šele konkretizirali in izkazali verjetnost nastanka znatne škode.

Zoper ta sklep se dolžnici pritožujeta in predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se sklep o izvršbi razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa, da se že dovoljena izvršba odloži. Dolžnici še vedno menita, da je izvršba neutemeljena in sta v svojem ugovoru poudarili, da je zoper izvršilni naslov vložena revizija. Zlasti dolžnici vztrajata pri predlogu za odložitev izvršbe, vsaj do odločitve Vrhovnega sodišča Slovenije o vloženem izrednem pravnem sredstvu. Revizija je izkazano vložena 21.5.1993, nastanek znatnejše škode pa sta dolžnici že zatrjevali v svojem predlogu za odložitev, podrobneje jo konkretizirajo v pritožbi. Če bi se na podlagi izvršilnega dovolila morali dolžnici sedaj izseliti iz stanovanja, pa bi v primeru ugodnega razpleta revizijskega postopka nikdar več ne mogli priti nazaj v sedaj zasedeno stanovanje. Izvršilni naslov ne nudi dolžnicama nikakršnega nadomestnega stanovanja, kar pa pomeni, da bi bili sedaj, sredi zime, dolžnici postavljeni na cesto. Obe dolžnici sta stari, z minimalno pokojnino in dejansko nimata možnosti dobiti nobenega drugega stanovanja. Svojega premoženja, to je pohištva, nimata kam shraniti, zaradi zime pa bi bilo ogroženo tudi njuno zdravje. Vse navedeno predstavlja razloge za odložitev izvršbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s tistim delom sklepa, ko se zavrne ugovor dolžnic zoper sklep o izvršbi. Dolžnici niti v ugovoru, niti sedaj v pritožbi ne navajata nobenega razloga iz 50. člena Zakona o izvršilnem postopku, ki bi preprečeval izvršbo. Sama vložitev izrednega pravnega sredstva ni ugovorni razlog. V tem delu je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sodišče druge stopnje je potrdilo izpodbijani sklep v tistem delu, ko zavrne ugovor dolžnic zoper sklep o izvršbi.

Zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja in s tem v zvezi napačne uporabe materialnega prava pa je moralo sodišče druge stopnje razveljaviti tisti del sklepa, s katerim ni bilo ugodeno predlogu dolžnic za vložitev izvršbe. Po določilu 63. člena Zakona o izvršilnem postopku sodišče lahko na predlog dolžnikov popolnoma ali delno odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, poleg tega pa mora biti podan še eden od razlogov, ki so navedeni v citiranem zakonitem določilu. Dolžnici sta izkazano vložili zoper izvršilni naslov izredno pravno sredstvo in sicer je bila dne 21.5.1993 vložena revizija. Ta pogoj za odložitev izvršbe je torej izpolnjen, sodišče prve stopnje pa bo moralo še presoditi, ali je podan tudi drugi pogoj za odložitev izvršbe, torej verjetnost nastanka znatnejše škode za dolžnici. Ni res, da dolžnici v svojem predlogu sploh ne bi omenili nastanka znatnejše škode, res pa je, da to škodo konkretizirata šele sedaj v pritožbi. Navedbe dolžnic pa so tako tehtne, da bo moralo prvo sodišče o njih zavzeti svoje stališče. Prav gotovo je, da se po veljavnem izvršilnem naslovu dolžnicama nalaga izpraznitev stanovanja brez zagotovitve kakršnihkoli nadomestnih prostorov, kar z drugimi besedami pomeni, da je treba dolžnici izseliti na cesto. Izkazana je starost dolžnic, njune premoženjske prilike verjetno tudi niso zavidljive, predvsem pa je neprimeren datum deložacije v konkretnem primeru, saj bi se morali dolžnici iz stanovanja izseliti sredi zime, kar bi res predstavljalo za dolžnici nesorazmerno veliko škodo. Vsaka prisilna izselitev pomeni za dolžnike določeno škodo, v obravnavanem primeru pa je ta škoda tudi toliko konkretizirana, da sodišče druge stopnje ne more pritrditi stališču prvega sodišča, naj bi ta škoda sploh ne bila verjetno izkazana.

V tem delu je bilo treba pritožbi ugoditi in je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev prvega sodišča, ko zavrne predlog za odložitev izvršbe in v tem obsegu vrača zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zoper odredbo ni posebnega pravnega sredstva, vendar bo moralo prvo sodišče glede na obveznost, da ponovno odloča o predlogu za odložitev izvršbe, preizkusiti tudi pravilnost in ustreznost odredbe o datumu deložacije. Ostale določbe izvršilnega dovolila niti niso bile izpodbijane in ostanejo v veljavi.

Upnik je sicer odgovoril na pritožbo, vendar odgovor na pritožbo zoper sklep v smislu 381. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom ZIP ni predviden, tako sodišče druge stopnje tudi ni odločalo o stroških, ki jih je upnica prijavila v svojem odgovoru na pritožbo.