Jedro

Sama udeležba upnika na dražbi (natančneje pri draženju) za to, da spremlja in se seznani z izidom dražbe, ni potrebna. Spletna dražba je javna.

Vse objave spletnih javnih dražb in tudi spletno javno dražbo, ki je v teku, lahko spremlja vsak. Uporaba javnega (odprtega) dela portala sodnedražbe.si, ki med drugim omogoča iskanje po objavljenih prodajah in spremljanje spletnih javnih dražb v teku, je mogoča brez identifikacije, brez registracije in tudi ne zahteva prijave preko zunanjega okolja SI-PASS.

Ne v ZIZ in ne v ZPP ni pravne podlage za to, da bi moralo sodišče upnika obvestiti o poteku prve javne dražbe, mu posredovati poročilo o poteku spletne javne dražbe ali ga obvestiti o tem, ali je bila nepremičnina na naroku prodana ali ne, kar velja tudi za primer, če se upnik prodaje ne udeleži.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ustavilo.

2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija upnik. Najprej navaja, da je predlog za izvršbo na nepremičnine dolžnice vložil šele 6. 5. 2020 in je očitno, da prva dražba ni bila opravljena 25. 3. 2016 in tudi šestmesečni rok ni iztekel 25. 9. 2016. Sodišče je šele 16. 6. 2021 izdalo odredbo o prodaji in odločilo, da se opravi spletna prodaja dolžničinega polovičnega deleža nepremičnine parc. št. 0/1 k.o. ..., skladno z določbami Pravilnika o objavah prodaje v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih, ki bo potekala 24. 8. 2021 od 13.30 do 13.45 ure. Upnik je bil z odredbo obveščen le o predmetu prodaje, načinu, kraju in času prodaje, ugotovljeni vrednosti, izklicni ceni, varščini, kupnini, ogledu, prijavi na spletno javno dražbo ter poteku javne dražbe, ne pa tudi tudi o ID objave, niti ni bil seznanjen z možnostmi udeležbe na spletni javni dražbi v svojstvu upnika brez plačila varščine. Navaja, da pravilnik udeležbe upnika zgolj v svojstvu upnika brez plačila varščine na spletni javni dražbi ne predvideva. Tako o sami dražbi in njenem poteku s strani sodišča ni bil obveščen oziroma ni bil obveščen na pravilen način tako tudi ne seznanjen, ali je sodišče javno dražbo sploh opravilo ali ne, ali je dolžničin delež nepremičnine prodalo ali ne, zaradi česar niti ni vedel, ali mora drugo dražbo predlagati ali ne. Meni, da bi mu sodišče moralo posredovati zapisnik o poteku javne dražbe. Iz določbe iz 14. člena Pravilnika izhaja, da mora sodišče izdelati poročilo o končani spletni javni dražbi in o poteku dražbe, ki pa je dostopno zgolj izvršiteljem in sodišču znotraj portala e-dražbe, do katerega pa upnik, ki ni sodeloval kot zainteresirani kupec, ni imel dostopa in mu tudi ni bilo posredovano v vednost. Tako ni bil seznanjen, da prva dražba ni bila uspešna, zaradi česar mu sodišče ne more očitati, da v šestmesečnem roku ni predlagal druge dražbe, oziroma da je ta rok že iztekel. Navaja, da je zaradi opustitve obvestila sodišča upniku o neuspešni prvi javni dražbi sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, zaradi česar predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbe.

3. Dolžnica na pritožbo upnika ni odgovorila.

4. S popravnim sklepom z dne 20. 5. 2022, je sodišče prve stopnje že popravilo v razlogih sklepa z dne 7. 3. 2022 napačno naveden datum prvega prodajnega naroka iz 25. 3. 2016 na 24. 8. 2021 in napačno naveden zadnji rok za podajo predloga za novo prodajo iz 25. 9. 2016 na 24. 2. 2022. Zoper ta sklep se nobena od strank v roku ni pritožila in je ta pravnomočen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

7. Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 194. člena ZIZ, v skladu s katerim sodišče v primeru, če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od prvega naroka, sodišče izvršbo ustavi. Če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku namreč dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog (prvi odstavek 194. člena ZIZ).

8. V predmetni izvršilni zadevi je bila prodaja predmeta izvršbe na prvi javni dražbi opravljena dne 24. 8. 2021 na spletni javni dražbi v skladu z določbo 188.a člena ZIZ. V odredbi o prodaji z dne 16. 6. 2021 je sodišče določilo predmet prodaje, način, kraj in čas prodaje, navedlo ugotovljeno vrednost, izklicno ceno, varščino, kupnino, pogoje za ogled in prijavo na spletno javno dražbo, potek spletne javne dražbe in pogoje za kupca. V točki II. je med drugim pojasnilo, da bo dražba javna in v zadnjem odstavku odredbe o prodaji dodalo tudi opozorilo, da v primeru, če nepremičnine ni mogoče prodati na prvem naroku, sodišče dovoli novo prodajo samo na upnikov predlog, ki mora biti podan v šestih mesecih od prvega naroka, sicer sodišče izvršbo ustavi. Odredba je bila upniku vročena, kar sam v pritožbi tudi priznava, tako da je bil o javnosti in času izvedbe prve javne spletne dražbe ter potrebi po podaji predloga za novo prodajo in roku zanj, poučen.

9. Drži, da odredba o prodaji ni vsebovala ID objave prodaje. Le-to spletna prodaja pridobi šele z vnosom v sistem spletnih dražb. Sama odredba o prodaji pa mora biti izdana (fizično) že prej, saj je obvezna priloga k objavi v spletnem portalu (181. člen v zvezi s 188.a členom ZIZ). ID objave tako nobena odredba o prodaji ne vsebuje. ZIZ tudi ne zahteva, da bi jo (181. člen ZIZ). Od upravitelja spletnega iskalnika prodaj nepremičnin, s katerim lahko zainteresirani kupci iščejo nepremičnine, ki so predmet prodaje (https://sodnedrazbe.si1 ki je bil naveden tudi v odredbi o prodaji), se zahteva možnost iskanja po naslednjih merilih: vrsta rabe nepremičnine (stanovanje, hiša, poslovni prostor, zemljišče); čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna javna dražba; in pristojno sodišče (181.a člen ZIZ), kar iskalnik tudi omogoča. Za dostop do konkretne objave prodaje tako sama ID objave ni potrebna, saj je iskanje omogočeno po drugih iskalnih kriterijih, ki jih, kot navaja sam upnik, odredba je vsebovala in s katerimi se je tudi seznanil. 10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da udeležba upnika na spletni javni dražbi zgolj v svojstvu upnika, brez plačila varščine, ni mogoča. Pravilnik v členih 8 – 14 res ureja (le) prijavo in sodelovanje na dražbi zainteresiranega kupca, za kar mora ta, razen v primeru oprostitve plačila (tretji odstavek 185. člena ZIZ) tudi plačati varščino, če bi na dražbi rad dražil (prvi odstavek 185. člena ZIZ). A sama udeležba upnika na dražbi (natančneje pri draženju) za to, da spremlja in se seznani z izidom dražbe, ni potrebna. Spletna dražba je javna. To določa že ZIZ (prvi odstavek 183. člena ZIZ), zaradi česar Pravilnik posebnih določb s tem v zvezi ne potrebuje. Vse objave spletnih javnih dražb in tudi spletno javno dražbo, ki je v teku, lahko spremlja vsak. Uporaba javnega (odprtega) dela portala sodnedražbe.si, ki med drugim omogoča iskanje po objavljenih prodajah in spremljanje spletnih javnih dražb v teku, je mogoča brez identifikacije, brez registracije in tudi ne zahteva prijave preko zunanjega okolja SI-PASS.

11. V skladu z določbo 14. člena Pravilnika se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je znotraj sistema portala sodnedražbe.si res dostopno le dražiteljem in sodišču, je pa tudi sestavni del spisa in bi ga v zvezi s konkretno dražbo upnik, če javne dražbe ni sam spremljal, lahko iz spisa tudi kadarkoli pridobil. 12. Ne v ZIZ in ne v ZPP ni pravne podlage za to, da bi moralo sodišče upnika obvestiti o poteku prve javne dražbe, mu posredovati poročilo o poteku spletne javne dražbe ali ga obvestiti o tem, ali je bila nepremičnina na naroku prodana ali ne, kar velja tudi za primer, če se upnik prodaje ne udeleži. Upnika je treba pred izvedbo prodajnega naroka obvestiti o načinu in pogojih za prodajo ter o času in kraju prodaje (prvi in sedmi odstavek 181. v zvezi s 188.a členom ZIZ), kar je sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je upniku vročilo odredbo o prvi javni dražbi. Tako je imel upnik, ki ga zastopa pravno kvalificiran pooblaščenec, možnost, da dražbo spremlja ali pa se po izvedbi dražbe pozanima o poteku oziroma uspešnosti dražbe, še posebej, če mu po opravljenem naroku za javno dražbo ni bil vročen sklep o domiku.2

13. Ker upnik niti ne trdi, da bi predlagal sodišču v šestmesečnem roku po opravi prve spletne javne dražbe novo prodajo, je sodišče izvršbo na nepremičnino dolžnice z izpodbijanim sklepom pravilno ustavilo (drugi odstavek 194. člena ZIZ).

14. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, ugotovljene pa tudi niso bile nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Portal e-dražbe je spletna stran, ki jo upravlja in vzdržuje Vrhovno sodišče Republike Slovenije, na kateri so objavljeni predmeti prodaje in na kateri se izvajajo spletne javne dražbe. Portal e-dražbe se nahaja na spletnem naslovu sodnedrazbe.si (3. člen Pravilnika o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih, v nadaljevanju Pravilnik). 2 Tako tudi VSL sklep III Ip 1376/2016 z dne 13. 5. 2016.