U-I-120/03

18. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Majcna iz Gornje Radgone na seji dne 18. septembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/2000 in 64/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik meni, da državljani drugih republik nekdanje SFRJ ne bi smeli biti v ugodnejšem položaju, kot je bil on sam, ko je leta 1975 ugotovil, da je brez državljanstva. Takrat je moral zaprositi za naknadni vpis v državljansko knjigo, kljub temu da je po rojstvu Slovenec in rojen v Sloveniji. Poudarja, da se nikomur ne bi smelo priznati nobenega vpisa za nazaj. Zato meni, da Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD) ni v neskladju z Ustavo. Predlaga, naj Ustavno sodišče ponovno presoja ZUSDDD.

2.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave in s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

3.Pobudnik neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude za ponovno presojo ZUSDDD ne izkazuje. Pobudnikov naknadni vpis v državljansko knjigo leta 1975 ni v nobeni zvezi z Zakonom, ki ga izpodbija. Ta se nanaša na urejanja stalnega prebivališča tistih državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so stalno prebivali v Republiki Sloveniji že pred njeno osamosvojitvijo, in ne ureja vprašanja njihovega državljanstva. Pobudnikova skrb za zagotovitev enakopravnosti vseh prebivalcev Slovenije ne predstavlja neposrednega pravnega interesa, s katerim bi bilo mogoče utemeljevati pravni interes za izpodbijanje določenega predpisa. Pravnega interesa tudi ni mogoče utemeljevati s predlogom, naj Ustavno sodišče ugotovi, da ZUSDDD ni v neskladju z Ustavo, kot to predlaga pobudnik. Pojmovno je predpis mogoče izpodbijati z razlogi, ki mu nasprotujejo, in z zahtevo po ugotovitvi njegove protiustavnosti (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-286/95 z dne 18. 4. 1996, OdlUS V, 49). Iz pobude je predvsem razvidno, da je pobudnikova vloga za ponovno presojo ZUSDDD odraz pobudnikovega nestrinjanja z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I- 246/02 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 36/03 in OdlUS XII, 24) oziroma njenega napačnega razumevanja. Zgolj dejstvo, da se pobudnik ne strinja z navedeno odločitvijo Ustavnega sodišča, pa ne predstavlja neposrednega pravnega interesa, kot je bil obrazložen v prejšnji točki te obrazložitve.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić