Jedro

Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni zavrnilo zahtevo storilca za sodno varstvo zoper plačilni nalog Specializirane enote za nadzor prometa Ljubljana št. [...] z dne [...], ki je bil izdan zaradi prekrška po četrtem odstavku 41. člena ZMV-1. 2. Zoper sodbo se storilec pritožuje. Povzema potek dogodkov, in sicer je policist ob pregledu tovornega vozila in zavornega diska na desni strani ugotovil, da naj bi bil ta delno počen, ni pa odredil tehničnega pregleda kot to zahteva tretji odstavek 76. člena ZMV-1. Sama razpoka namreč še ne pomeni, da zavorni sistem ne deluje brezhibno. Protipravno ravnanje torej ni bilo dokazano. Policist je sicer pojasnil, da tehničnega pregleda ne more odrediti, ker se ti zaradi ukrepov vlade v času od 1.4.2021 do 11.4.2021 ne smejo izvajati. Na kraju kontrole pa policist ni imel opreme, ki jo določa drugi odstavek 75. člena ZMV-1. Sodišče se je z argumentacijo, da je bil zavorni kolut poškodovan do te mere, da je bilo vozilo v cestnem prometu nevarno, nedopustno postavilo v vlogo izvedenca. Enako velja za zavrnitev storilčevih navedb, da je do razpoke lahko prišlo tudi že ob korektni vožnji. Ne drži niti, da v takih primerih tehnični pregled ni potreben. Vozilo je bilo redno servisirano, zadnjič 2.3.2021, do teh navedb pa se sodišče ni opredelilo. Zavorni sistem je deloval brezhibno, storilec ni bil z nobenim ukrepom seznanjen, da je kaj narobe, zato mu ni mogoče očitati naklepa ali malomarnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna1. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. 76. člen ZMV-1 po drugi strani ureja pristojnosti policije pri nadzoru cestnega prometa, vendar ta določba ne pomeni, kot to napačno šteje storilec, da se dejstvo, da je bil zavorni kolut počen, lahko ugotavlja samo na tehničnem pregledu. Cestni pregled tehnične brezhibnosti vozil namreč ureja Pravilnik o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozil (v nadaljevanju Pravilnik). Po v času storitve prekrška veljavnem Pravilniku pri začetnem cestnem pregledu pooblaščena oseba vizualno oceni tehnično stanje vozila. Po opravljenem začetnem pregledu pa pooblaščena oseba oceni, ali je treba izvesti tudi podrobni pregled (ali izredni tehnični pregled). V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605 (TSV 605/03). Po TSV 605/032, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako. Materialno pravo v zadevi je bilo zato uporabljeno pravilno. V delu, v katerem napada ugotovljeno dejansko stanje, pa po določbi drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pritožba ni dopustna.

5. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj šteje, da je podan tudi subjektivni element storitve prekrška. Glede na razloge sodišča3 ugovora, da je bilo vozilo redno servisirano in da storilec ni bil opozorjen na napako, nista relevantna in se sodišču do njih ni bilo treba izrecno opredeljevati. Očitana kršitev postopka zato ni podana.

6. Na podlagi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 60,00 EUR sodne takse za pritožbo.

1 Da je bil zavorni kolut počen, pa tudi za storilca ni sporno. 2 Po TSV 605/03 se tudi pri tehničnem pregledu tovrstna napaka ugotavlja z vizualnim pregledom. 3 Če bi voznik pred začetkom vožnje opravil vizualni pregled, bi napako odkril tudi sam. Verjetnosti trditve, da naj bi do poškodb prišlo v zadnji vožnji, pa ni z ničemer izkazal.