Jedro

Ker je iz javne listine (potrdila upravne enote) izhajalo, da tožnik prejema invalidnino, ki presega minimalno plačo, niso izpolnjeni finančni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.11.2004. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je uveljavljal zaradi izpodbijanja sklepov o dedovanju z dne 26.3.1981, z dne 22.6.1967 in z dne 2.7.1994. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrnila iz razloga, ker ni izpolnjeval finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBpp, Uradni list RS, 96/2004-UPB1).

Sodišče prve stopnje je med razlogi za zavrnitev tožbenih ugovorov navedlo, da je tožnik k prošnji za brezplačno pravno pomoč predložil tudi potrdilo Upravne enote K. z dne 1.10.2004, iz katerega izhaja, da je prejemal izplačano invalidnino za zadnjih šest mesecev v povprečnem znesku 158.507,99 SIT mesečno. Iz tega potrdila ne izhaja, da bi pri odločanju o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči bila upoštevana tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Ker pa je navedeno potrdilo Upravne enote K. javna listina, obstaja zakonska domneva, dokler se ne dokaže nasprotno, da so dejstva, ki jih javna listina potrjuje, resnična. Tožnik, ki je bil seznanjen z vsebino tega potrdila, njegovi vsebini ni nasprotoval. Zato je tožena stranka ob upoštevanju tudi drugih potrdil lahko utemeljeno sklepala, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v pritožbi predlaga, da se glede resničnih podatkov o višini njegove invalidnine lahko sodišče obrne na Upravno enoto K. Bil je prevaran v postopkih dedovanja in zato je prosil pri toženi stranki za pravno pomoč. Želi, da bi se vse to rešilo pošteno.

Tožena stranka in državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da potrdilo upravne enote predstavlja javno listino, kar pomeni, da veljajo podatki, zapisani v javni listini, za resnične, dokler ni pravnomočno drugače odločeno. Zato sta lahko sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka upoštevala potrdilo Upravne enote K. z dne 1.10.2004 kot javno listino, iz katere izhaja kot resnično, da je tožnik prejemal v zadnjih mesecih pred vložitvijo prošnje za odobritev pravne pomoči invalidnino v višini 158.507,99 SIT mesečno, kar presega višino minimalne plače, določene s 6. členom Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004 - 2005 (ZIDPPZS, Uradni list RS, št. 70/2004), ki znaša 117.500,00 SIT. Zato tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Nedoločni tožnikovi pritožbeni ugovori na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.