Jedro

Tožena stranka bi v konkretnem primeru morala upoštevati 4. del odvetniške tarife, (kazenski postopek) opombo 4, točka 2, ki eksplicitno določa, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo, in posledično tožniku priznati nagrado za vse tri naroke ter k temu znesku prišteti tudi 20 % DDV.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep tožene stranke št. Bpp 921/2009 z dne 13. 8. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške upravnega spora v višini 80,00 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 364,20 EUR. V obrazložitvi svojega sklepa navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 921/2009 z dne 25. 2. 2010 določen upravičenki za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. K 170/2009 in za oprostitev plačila stroškov postopka. Dne 7. 5. 2010 je pravočasno priglasil nastale stroške in sicer 90 EUR za nagrado za postopek, 3 X 120 EUR za nagrado za narok, 20 EUR za pavšalni znesek po tarifni številki 6002, 73,50 EUR za kilometrino in 20% DDV. Tožena stranka ugotavlja, da je predlog za odmero nagrade delno utemeljen. V skladu s tarifno številko 4100 tarife OT (osnovna nagrada) je tožena stranka tožniku priznala priglašenih 90,00 EUR. V skladu s tarifno številko 4312 tarife OT (nagrada za narok) je tožena stranka tožniku priznala priglašenih 90,00 EUR. Tožena stranka tožniku ni priznala priglašene nagrade za narok z dne 2. 3. 2010 in narok z dne 6. 4. 2010, saj v skladu s 3. odstavkom tarifne številke 4102 na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. Za materialne izdatke je tožena stranka tožniku priznala priglašenih 20 EUR. Priznala mu je tudi priglašenih 73,50 EUR za kilometrino na relaciji Novo mesto-Krško-Novo mesto, tako da mu je odmerila in priznala skupaj 303,50 EUR ter od tega zneska še 20% DDV v višini 60,70 EUR, kar vse skupaj znaša 364,20 EUR nagrade in stroškov.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je tožena stranka od priglašenih stroškov priznala nagrado za postopek v višini 90,00 EUR, nagrado zgolj za en narok v višini 90,00 EUR, kilometrino in 20% DDV. Tožena stranka mu ni priznala nagrade za narok v priglašeni višini 120,00 EUR, temveč le v višini 90,00 EUR, prav tako mu ni priznala nagrade za naroka z dne 6. 4. 2010 in 4. 5. 2010, ker je menila, da v skladu s 3. odstavkom tarifne številke 4102 na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. Takšno stališče tožene stranke pa je materialno pravno napačno. Tožena stranka je namreč napačno uporabila odvetniško tarifo. Tarifna številka 4102, na katero se sklicuje, se ne nanaša na glavne obravnave, temveč ureja nagrado za udeležbo na preiskovalnih in drugih dejanjih izven glavne obravnave, zato je tožena stranka ne bi smela uporabiti. Poleg tega je tožena stranka očitno spregledala uvodno določbo 4. dela odvetniške tarife (za kazenski postopek), opombo 4, točko 2, kjer je določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Zato bi mu morala tožena stranka priznati nagrado za vse tri naroke, in sicer 3x po 120,00 EUR oziroma skupaj 360,00 EUR ter k temu znesku prišteti tudi 20% DDV. Tožena stranka je tudi glede višine nagrade za narok oziroma glavno obravnavo zmotno uporabila tarifno številko 4312 ZOdvT, na katero se sklicuje, saj ta tarifna številka določa nagrado v višini 120,00 EUR in ne v višini 90,00 EUR, kot je citirano tarifno številko zmotno povzela tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep tožene stranke odpravi oziroma, da izpodbijani sklep tožene stranke spremeni tako, da se mu odmerijo nagrada in stroški zastopanja v višini 652,20 EUR. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

K prvi točki izreka : Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi, v kateri je med strankama kot prvo sporno vprašanje ali je tri naroke v kazenskem postopku šteti za tri ali samo za enega, je tožena stranka zavzela stališče, da gre samo za en narok. Po mnenju sodišča takšno stališče tožene stranke ni pravilno. Sodišče s tem v zvezi pritrjuje tožbenim navedbam, da bi tožena stranka v konkretnem primeru morala upoštevati 4. del odvetniške tarife, opombo 4, točka 2, ki eksplicitno določa, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo in posledično tožniku priznati nagrado za vse tri naroke ter k temu znesku prišteti tudi 20 % DDV. Po presoji sodišča tožnik v tožbi utemeljeno opozarja tudi, da je tožena stranka tudi nepravilno postopala, ker pri odmeri nagrade za narok ni pravilno uporabila tarifne številke 4312 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), ker ta tarifna številka ne določa nagrade v višini, kot jo je določila tožena stranka, temveč v drugačni, višji višini (120 EUR).

Ker tožena stranka torej ni uporabila 2. točke opombe 4 četrtega dela odvetniške tarife in ni upoštevala s tem povezanih stroškov tožnika in ker tožniku višine nagrade za narok na podlagi tarifne številke 4312 ZOdvT ni pravilno odmerila, je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo, zato je sodišče glede na navedeno, na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), moralo tožbi ugoditi, izpodbijani akt odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka navedene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ustrezno odpraviti.

K drugi točki izreka : Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi 1. odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca.