Jedro

Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 6. 4. 2017 in odločba št. ... z dne 24. 11. 2016 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 28. 9. 2010 dalje ter da se mu prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine od istega dne.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodba nepravilna in nezakonita, saj je rojen 10. 10. 1948 in kot starejša oseba že več let ni zmožen za delo, njegova preostala delovna zmožnost pa je zmanjšana za več kot 50 %. Nezmožnost za delo izhaja tudi iz izvedenskega mnenja z dne 3. 5. 2018, zaradi česar bi sodišče moralo njegovemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 6. 4. 2017, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 24. 11. 2016. S slednjo je toženec odločil, da je tožnik še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti in nima pravice do invalidske pokojnine. V tej zadevi je sporno, ali je pri tožniku do dokončne odločbe toženca prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti.

6. Pravna podlaga za odločitev o sporni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2).2 Ta v 1. alineji drugega odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

7. Tožnikovo delovno zmožnost, predvsem ali je pri njem podana popolna nezmožnost za delo, je sodišče prve stopnje ugotavljalo z izvedenskim organom v sestavi specialista nevrologije, urologije in psihiatrije. Izvedenski organ v takšni sestavi je menil, da je tožnik zaradi starosti in deloma zaradi bolezenskih stanj popolnoma nezmožen za delo z dnem 3. 5. 2018. Izvedenski organ je ugotovil, da je pri tožniku prisotna distemija oziroma kronično znižano razpoloženje. Prisotni pa so tudi posamezni simptomi posttravmatske stresne motnje, v smislu nočnih mor in podoživljanja preteklosti, to je iz vojnega obdobja. Pri tožniku so psihični potenciali znižani, prav tako so slabše oziroma letom primerne kognitivne funkcije. Z urološkega vidika je tožnik brez posebnih težav, bolečine ledveno pa uspešno blaži z zdravili. Z nevrološkega vidika ima kronični dnevni glavobol, verjetno tenzijskega tipa, lahko tudi blago senzorično polinevropatijo, ki pa diagnostično še ni bila opredeljena.

8. Glede na takšne ugotovitve izvedenskega organa, je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage v izvedenskem mnenju za zaključek, da tožnik zaradi starosti in deloma zaradi bolezenskih stanj ni več zmožen za pridobitno delo, prav tako pa ni zmožen nobene delovne rehabilitacije z dnem 3. 5. 2018. To pa je že po dokončni odločbi toženca. Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1)3 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe, v konkretnem primeru do 6. 4. 2017 je zato utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti v smislu 1. alineje 63. člena ZPIZ-2 sodišče ni ugotovilo do 6. 4. 2017, pač pa šele 3. 5. 2018. 9. Ker sodišče prve stopnje glede na pravno ureditev določeno v ZDSS-1 in ustaljeno sodno prakso, ni pristojno za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja na podlagi dejanskega oziroma zdravstvenega stanja ugotovljenega za obdobje po dokončni odločbi toženca (konkretno po 6. 4. 2017), je ne glede na takšno ugotovitev izvedenskega organa, tožnikov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je sklenilo, da tožnik v skladu z določbo 165. v zvezi s 154. členom ZPP sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel. 1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.