Jedro

V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da je toženka ravnala v direktnem nasprotju s katerokoli določbo zakona, zato tudi ne, da je šlo za kršitev določb kogentne narave. 26. člen ZLPZ-1 namreč ni jasno določal zavezujoče narave vsebine poziva v smislu odreka vsakršne možnosti skrbniku do naknadne prilagoditve cene delnic glede na novo (o)cenitev zavarovalnice. Zato ne drži očitek, da je vsebina Pogodbe v nasprotju z določbami ZLPZ-1, saj postopek naknadne spremembe cen delnic glede na novo ocenitev zavarovalnice zakonsko ni bil predviden. Poleg tega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nasprotnega moralnim načelom, ker naj toženka kljub svoji skrbniški vlogi ne bi ravnala v korist upravičencev. Bila je namreč dolžna upoštevati tudi javni interes glede na nakazilo kupnine v proračun Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 2.318,00 EUR njenih stroškov revizijskega postopka, v petnajstih dneh (v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti).

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je (potem ko je dopustilo spremembo tožbe - I. točka izreka) ugotovilo, da je Pogodba o prenosu delnic Z., d. d.) (v nadaljevanju Pogodba), z dne 5. 10. 2007, sklenjena med strankama spora, nična oziroma brez učinka v delu, v katerem določa ceno za nakup delnic Z., d. d. za ceno, ki je višja od 27.057,00 SIT (II. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo zneska 117.122,00 EUR s pripadki (III. točka izreka) s stroškovno posledico (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo in primarni tožbeni zahtevek (za ugotovitev ničnosti in vračilo preplačanega zneska) zavrnilo s stroškovno posledico.(2)

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 80/2014-8 z dne 8. 7. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja uporabe 86., 87., 88. in 140. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

4. Na podlagi navedenega sklepa vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge (in prve) stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico; podrejeno pa, da sodbo sodišča druge (in prve) stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge (oziroma prve) stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in priglasila stroške revizijskega odgovora.

Povzetek dejanskih ugotovitev

6. Toženka (skrbnica) je 10. 10. 2003 v Ur. l. RS, št. 97/2003, objavila javni poziv za vložitev zahtevkov za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Z., d. d., po ceni 27.057,00 SIT za eno delnico. Tožnica (upravičenka) je po pozivu skrbnice 8. 4. 2004 vložila zahtevo za pridobitev delnic Z., d. d., na podlagi katere je skrbnica 9. 8. 2004 izdala odločbo ... (v nadaljevanju prvo odločbo) in z njo določila ceno 27.057,00 SIT za delnico. Tožnica pritožbe zoper to odločbo ni vložila.

7. 7. 3. 2006 je toženka s sklepom Z/04-483/13 postopek obnovila po uradni dolžnosti, zaradi ugotovitve pravilne vrednosti delnice. Upravno sodišče RS je kasneje (s sodbo U 2403/2006-14 z dne 29. 12. 2008) odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka in odločbo Ministrstva za finance, s katero je bila pritožba tožnice zoper ta sklep zavrnjena.

8. Na podlagi nove cenitve je 24. 10. 2006 izdala novo odločbo ... (v nadaljevanju drugo odločbo) in z njo določila ceno 54.348,00 SIT za delnico (kar je za 27.291,00 SIT višja cena za delnico).

9. Tožnica je zoper drugo odločbo vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za finance z odločbo 402-03-151/2005/26 z dne 19. 7. 2007 zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper odločbo Ministrstva za finance tožnica ni vložila tožbe na Upravno sodišče (podala je izjavo o odpovedi pravici do vložitve tožbe). Odločba je postala pravnomočna dne 7. 9. 2007. 10. Stranki spora sta 5. 10. 2007 prostovoljno sklenili pogodbo o odkupu delnic (Pogodbo) po novo določeni ceni (po višji od tiste, objavljeni v javnem pozivu). Osnovna cena za delnico je bila v Pogodbi določena v višini 306,5361 EUR. Na podlagi tožničinega izračuna je razlika v ceni delnice (med ceno, objavljeno v javnem pozivu, in ceno v Pogodbi) glede na odplačni prevzem 580 delnic Z., d. d., znašala 89.278,22 EUR (glavnica) oziroma skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10 2007 (naslednjega dne po plačilu delnic) do dneva vložitve tožbe 117.122,02 EUR. Ta znesek predstavlja preveč plačano kupnino za delnice Z., d. d., ki jo tožnica vtožuje na obogatitveni podlagi (primarni tožbeni zahtevek) oziroma na odškodninski podlagi (podrejeni tožbeni zahtevek).

Presoja utemeljenosti revizije

11. Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijano sodbo preizkusi le glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ter v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (prvi odstavek 371. člena ZPP).

12. Čeprav je bila revizija dopuščena glede pravilne uporabe 86., 87., 88. in 140. člena OZ, je za odločanje o reviziji relevantna le uporaba pravil o ničnosti, saj o podrednem (odškodninskem) zahtevku tožnice še ni bilo odločeno. Poleg tega je v primerljivih zadevah o pravilni uporabi navedenih določb OZ Vrhovno sodišče že odgovorilo, in sicer s sodbo II Ips 308/2012 z dne 18. 12. 2014 (po dopustitvi revizije o tem vprašanju s sklepom II DoR 528/2011 z dne 24. 5. 2012) in sodbo III Ips 44/2014 z dne 19. 5. 2015. 13. Vloga toženke v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic je bila večplastna. V razmerjih, v katera je vstopala, so se prepletali javnopravni (upravni) in zasebnopravni (pogodbeni) elementi. Toženka je bila namreč dolžna upoštevati tudi javne interese. Pravice preverjati pravilnost prve cenitve ji zato ni mogoče odrekati, čeprav je zakon ni izrecno predvidel (pa tudi prepovedal ne), saj je šla kupnina v državni proračun (peti odstavek 24. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, v nadaljevanju ZLPZ-1). Čeprav ni bila upravičena spreminjati cene delnic v ponujenih pogodbah, pa ta protipravnost sama po sebi še ni povzročila ničnosti. Pri lastninjenju zavarovalnic so bila opravljena zahtevna pravnoekonomska opravila, v zvezi s katerimi je bistveno, da je bil zakon glede toženkine vloge precej ohlapen oziroma skop. Tako se je šele z razlago zakonskih določb v postopku pred Vrhovnim sodiščem(3) izkazalo, da pri izdaji upravnih odločb toženka ni bila pooblaščena za opredelitev nižje niti višje cene, ker to ni bil predmet upravnega odločanja.

14. Nepravilna uporaba pomensko odprtih zakonskih določb ne privede do sankcije ničnosti. Po prvem odstavku 86. člena OZ je namreč nična le tista pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom; pa še to pod pogojem, da namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo. Enako velja za razloge delne ničnosti po 88. členu OZ.(4)

15. V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da je toženka ravnala v direktnem nasprotju s katerokoli določbo zakona, niti da je šlo za kršitev določb kogentne narave. 26. člen ZLPZ-1 namreč ni jasno določal zavezujoče narave vsebine poziva, da bi zaradi njene obligatornosti skrbnik ne imel možnosti naknadne prilagoditve cene delnic glede na novo (o)cenitev zavarovalnice. Zato ne drži očitek, da je (bila) vsebina Pogodbe v nasprotju z določbami ZLPZ-1, ker postopek naknadne spremembe cen delnic glede na novo ocenitev zavarovalnice zakonsko ni bil predviden. Poleg tega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nasprotnega moralnim načelom, ker naj toženka kljub svoji skrbniški vlogi ne bi ravnala v korist upravičencev. Bila je namreč dolžna upoštevati tudi javni interes glede na nakazilo kupnine v proračun Republike Slovenije. Sicer pa tožnica ni bila brez vsakršnega „pogajalskega manevra“, saj se je (lahko) pravici do tožbe zoper odločbo Ministrstva za finance (vezano na potrditev druge odločbe toženke) izrecno odpovedala. Zato ne more uspeti s sklicevanjem na razloge iz sodbe Upravnega sodišča U 2403/2006-14 z dne 29. 12. 2008 o odpravi sklepa o dovolitvi obnove postopka, saj zoper odločbo Ministrstva za finance (vezano na potrditev druge odločbe toženke) ni vložila tožbe pred Upravnim sodiščem. S tem je namreč jasno izrazila voljo sklenitve Pogodbe po novo določeni ceni delnic Z., d. d. Končno je bila cena delnice v Pogodbi določena glede na novo cenitev zavarovalnice, ki pa je bila (nesporno) izdelana skladno s pogoji iz četrtega odstavka 24. člena ZLPZ-1. Zato tudi ne drži revidentkina trditev, da je bila pogodbena cena delnice (vsebinsko) določena na podlagi „odpravljene druge odločbe“.

16. Tako se izkaže kot materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da tožnica z zahtevkom za ugotovitev ničnosti (oziroma delne ničnosti) Pogodbe ne more uspeti s sklicevanjem na višjo pogodbeno ceno delnic Z., d. d. glede na ceno iz poziva. Smisel sankcije ničnosti pogodb je namreč v preprečevanju učinkov protiustavnih, nezakonitih in nemoralnih pogodb.(5) Takih učinkov pa Pogodbi oziroma njeni določbi o ceni glede na obrazloženo ni mogoče pripisati.

17. Uporaba 140. člena OZ glede na vsebino izpodbijane sodbe ne pride v poštev, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi (še) ni bilo odločeno.

18. Drugih (dodatnih) argumentov, ki bi morebiti narekovali odstop od odločitve v zadevi II Ips 308/2012, tožnica v reviziji ni ponudila.

Odločitev o reviziji

19. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev. Ker se po obrazloženem uveljavljani revizijski razlog ni izkazal za utemeljenega, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

20. Ker tožnica z revizijo ni uspela, mora toženki povrniti potrebne stroške revizijskega odgovora (155. člen ZPP) – II. točka izreka. Gre za priglašene stroške, ki v seštevku (skupaj z davkom na dodano vrednost) znašajo 2.318,00 EUR.

21. Od priznanih stroškov gredo toženki za primer zamude zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006) – II. točka izreka.

Op. št. (2): Ker je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo tako, da je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, mora sodišče prve stopnje odločiti še o podrednem (odškodninskem) zahtevku tožnice. V tem delu torej še ni odločeno.

Op. št. (3): Glej sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 254/2008 z dne 11. 12. 2008, X Ips 576/2007 z dne 16. 12. 2008 in X Ips 626/2007 z dne 16. 12. 2008. Op. št. (4): Glej obrazložitev sodbe VS RS II Ips 308/2012 z dne 18. 12. 2014. Op. št. (5): Prim. sodbo VS RS III Ips 166/2006 z dne 11. 11. 2008.