Jedro

Glede na pravnomočno odločbo tožene stranke je bil tožnik zavarovan po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz prvega odstavka 15. člena in si sama plačuje prispevek. Ker prispevek ni bil plačan, je tožena stranka tožniku utemeljeno naložila plačilo zapadlih zneskov prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe tožene stranke št. ... z dne 24. 4. 2015 in št. ... z dne 11. 3. 2015 ter št. ... z dne 24. 11. 2015 in št. ... z dne 13. 10. 2015. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Meni, da gre za očitno napako in da za odločitev niti ni podana pravna podlaga. Tožnik kot oseba s stalnim prebivališčem v RS izpolnjuje pogoje za zavarovanje po kakšni drugi točki zakona in mu ne bi bilo treba plačevati prispevkov za zdravstveno zavarovanje. V obvezno zavarovanje bi moral biti vključen že na podlagi zakona. Tožena stranka tudi ni imela pravne podlage za izdajo odločbe št. ... z dne 24. 4. 2013, s katero je odločila, da ima tožnik od 1. 2. 2013 lastnost zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 20. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Takšne odločbe tožnik tudi ni prejel, niti ni podpisal vročilnice o prejemu. To pa pomeni, da omenjena odločba ni dokončna niti pravnomočna. Sina ni pooblastil za prevzem pisanja. Manjka tudi tožnikov podpis. Pošta v primeru, ko gre za osebno vročitev, lahko le-to vroči le tožniku. Izkazane so tudi okoliščine za odpis dolga. Tožnik je namreč socialno ogrožen ter živi pod pragom revščine. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred drugim senatom. Prosi tudi, da se ga oprosti plačila sodnih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 24. 4. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 3. 2015. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožniku naložil, da v roku 30 dni od vročitve odločbe plača neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 11. 3. 2015 v skupni višini 120,18 EUR, od tega 113,50 EUR glavnice in 6,68 EUR obresti. V primeru zamude se bodo zaračunavale zakonske zamudne obresti. Nadalje je bila v presoji pred sodiščem tudi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 24. 11. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 13. 10. 2015. Z omenjeno odločbo pa je bilo tožniku naloženo plačilo 121,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ)2 v 58. členu določa, da se glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja, smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. Skladno z 59. členom ima zavod pristojnost glede nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov. Navedeni predpisi odkazujejo na uporabo Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: Zdav-2)3 . Skladno z 2. alinejo tretjega odstavka 3. člena se določbe omenjenega zakona nanašajo tudi na pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

7. Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev, ali je bil tožnik za sporna obdobja, kot so razvidna iz izpodbijanih odločb, dolžan toženi stranki plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni bil pravilno vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, je glede tega vprašanja odločilna odločba tožene stranke št. ... z dne 24. 4. 2013. Iz omenjene odločbe izhaja, da ima tožnik od 1. 2. 2013 lastnost zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz prvega odstavka 15. člena navedenega zakona in si sama plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Navedena odločba, ki se nahaja v prilogah sodnega spisa pod A/2 ima klavzulo pravnomočnosti. Odločba je postala pravnomočna 28. 5. 2013. Sodišče v tem primeru ni imelo nobene podlage, da bi se spuščalo v vprašanje, ali je bila navedena odločba pravilna in zakonita. Tudi sodišče je namreč vezano na pravnomočne odločbe upravnega organa. Razen tega tožnik tekom sodnega postopka niti ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da mu omenjena odločba ni bila pravilno vročena. Na naroku za glavno obravnavo je toženo stranko zgolj vprašal, ali je v spisu vročilnica, da je takšno odločbo prejel. Tožena stranka pa je s tem v zvezi 21. 4. 2016 sodišču dostavila povratnico o vročitvi prej omenjene odločbe. Ta dokazila so bila tožniku s strani sodišča tudi vročena, in sicer 25. 5. 2016, vendar pa tožnik na naknadno predložene dokaze ni odreagiral, niti se ni udeležil naroka za glavno obravnavo, ki je bil opravljen 12. 5. 2016. Tožnik tako šele v pritožbi navaja, da mu odločba z dne 24. 4. 2013 ni bila pravilno vročena in s tem v zvezi predlaga dokaze. Z navajanjem novih dejstev in predlaganjem novih dokazov šele v pritožbenem postopku pa je tožnik prekludiran. Kot je to določeno v 337. členu ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Tožnik teh razlogov niti ne zatrjuje. Pritožbeno sodišče zato novih dejstev oziroma novih dokazov, ki jih je tožnik predlagal šele v pritožbenem postopku ni smelo upoštevati.

9. Glede na pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 24. 4. 2013 je bil torej tožnik zavarovan po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz prvega odstavka 15. člena in si sama plačuje prispevek.

10. Ker prispevek ni bil plačan, je tožena stranka tožniku utemeljeno naložila plačilo zapadlih zneskov prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

11. Glede odpisa prispevkov zaradi slabega socialnega stanja, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih dokončnih odločb tožene stranke. Ni pa sodišče pristojno, da odloča o odpisu ali morebitnem obročnem plačilu zapadlih zneskov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Že sodišče prve stopnje je tožniku tudi pojasnilo, da je v 30. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)4 urejeno kritje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, če gre za upravičenca do denarne socialne pomoči oziroma so izpolnjeni pogoji za pridobitev denarne socialne pomoči, s tem da o tej pravici odloči pristojni Center za socialno delo.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Glede predloga za oprostitev plačila stroškov postopka, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje že izdalo sklep opr. št. VII Ps 932/2015 z dne 11. 11. 2016, s katerim je tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.