Jedro

Ob izpolnitvi vseh zakonsko zahtevnih pogojev za priposestvovanje služnosti poti, je materialnopravno povsem nepomemben obstoj (tudi) drugih poti. Kljub načelu restrikcije (civiliter uti) praviloma ni mogoče zahtevati prenehanja služnosti v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini, saj to načelo narekuje čim manj obremenjujoče izvrševanje obstoječe služnosti, ne pa njene popolne odprave.

Zaradi uporabe novejše kmetijske mehanizacije obseg služnosti oziroma bremena služečega zemljišča ni povečan ob presoji, ali je pot dovolj utrjena in široka, oziroma take kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev, ali se moderna kmetijska mehanizacija uporablja za isti namen kot prejšnja vozila, kot tudi druge okoliščine (oziroma nevšečnosti) primera.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke in pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da za potrebe kmečkega gospodarstva in prevoze s kmetijskimi stroji v korist (v izreku navedenih) nepremičnin, vse k. o. X, ki so v lasti prve tožnice in drugega tožnika, in prevoze s kmetijskimi stroji v korist (v izreku navedene) nepremičnine, k. o. X, ki je v lasti tretjega tožnika, obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica hoje in voženj po obstoječi poti v širini 2,6 metra in breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 748, k. o. X, last toženke (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti v širini 3,5 metra, po nepremičnini parc. št. 748, k. o. X, kot služečem zemljišču, last toženke (tožnice po nasprotni tožbi), ustanovljene v korist (gospodujočih) nepremičnin (navedenih v izreku), ki so last tožnikov (tožencev po nasprotni tožbi), prenehala, kot tudi naložitev plačila pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2.Zoper sodbo so se pravočasno pritožili tožniki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1) in sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da za potrebe gospodarstva in prevozov s kmetijskimi stroji ugotovi tudi služnostno pravico v korist parc. št. 733, v delu, ki se nanaša na širino poti, pa določi širino 3 metre, s stroškovno posledico. Podrejeno pa, da se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajajo, da je sodišče materialnopravno zmotno zavrnilo tožbeni zahtevek za parc. št. 733 z obrazložitvijo, da gre za zemljišče, na katerem stoji stanovanjska hiša ter gospodarsko poslopje in ni vezano na uporabo vtoževane poti. V gospodarskem poslopju se nahajajo kmetijski stroji in traktorji, uporablja se tudi za shranjevanje, kar pomeni, da je služnostna pravica vožnje v korist te parcele potrebna. Sodišče je ugotovilo obstoj služnostne pravice le v širini 2,6 metra in ne v širini vtoževanih 3 metrov. Iz mnenja izvedenca Bizjaka je razvidno, da se na kmetiji S. uporabljajo kmetijski stroji, med katerimi je priključek, t. i. balirka, široka 3 metre, delovna širina žitnega kombajna je 2,7 metra, delovna širina traktorja pa 2,4 metra. Sodna praksa je sprejela stališče, da razvoj kmetijskih strojev in prevoznih sredstev ne pomeni, da je potrebno služnostno pravico širiti, ampak se ta avtomatično širi. Glede na to, da so tožniki s svojim zahtevkom v pretežnem delu uspeli, je odločitev sodišča v nasprotju z določili ZPP, saj se stroški odmerjajo glede na uspeh. Toliko bolj, ker so tožniki morali plačevati izvedenca, toženka pa ne.

3.Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da tožbenemu zahtevku tožnice po nasprotni tožbi ugodi, nadalje podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se po zakonu dobra vera toženke, da ta ob pridobitvi lastninske pravice ni vedela za nevknjiženo stvarno služnost, domneva, in da je na tožnikih, da njeno dobro vero izpodbijajo z nasprotnimi trditvami in dokazi. Zaslišane priče dejstva, da so bili prevozi tožnikov po sporni poti toženki ob nakupu nepremičnin leta 2004 znani, niso potrdile. Nobeno pričanje ni ovrglo pravne domneve dobre vere toženke ob nakupu nepremičnine. Brat toženke A. P. je izpovedal, da so se sicer vožnje izvajale v obdobju pred 30 do 40 leti, vendar so jih starši tožnikom izrecno prepovedali. Sodišče zmotno ni upoštevalo trditev navedene priče zaradi načela povezanosti trditev in dokazov, saj je bila priča predlagana za dokazovanje dejstva, da tožniki zadnjih 20 let prevozov niso izvajali. Zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče T. K. je tako nepravilna. Ugotovitev sodišča, da toženki vožnje po sporni parceli niso mogle ostati neznane, saj kolesnice na uvozu z dvorišča niso zatravljene, kar izkazuje redno izvajanje prevozov, je nesmiselna, saj je toženka nepremičnino kupila že leta 2004, sodišče pa je ogled opravilo šele v letu 2011, pri čemer je nesporno, da so tožniki ves čas postopka vožnje po sporni poti izvajali. Tožeča stranka ni dokazala 20-letnega izvrševanja voženj. Ker neizvrševanje služnosti pripelje do njenega prenehanja, je pravilna ugotovitev dejstev o pričetku in koncu teka priposestvovalne dobe bistvena za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, izpodbijana odločitev pa razlogov o tem nima. Nepravilna je odločitev sodišča o obsegu gospodujočih nepremičnin. Tretji tožnik je na naroku izpovedal, da od gozdnih površin dostopa po potrebi, ko mu dovoljuje čas. Občasni prevozi ne omogočajo sklepa o priposestvovanju služnosti, saj ti prevozi v konkretnem primeru ne pomenijo njenega rednega izvrševanja. Toženka je v nasprotni tožbi ponudila nadomesten dostop do parcel, v korist katerih se vtožuje služnost. Izvedenec B. je pot označil kot možno nadomestno pot pod določenimi pogoji, pri ugotovitvah in izmerah pa je upošteval le večje kmetijske stroje in priključke, glede katerih je sodišče odločilo, da njihova raba predstavlja nedovoljeno razširitev služnosti poti. Za manjše kmetijske stroje je pot prevozna in popravila niso potrebna. Ponujeno pot je potrebno ocenjevati z vidika obremenitve za celotno nepremičnino toženke. Bližnjica je z uporabo modernih prevoznih sredstev postala nepotrebna. Za parc. št. 740/1 in 740/2, k. o. X, je tožnik izpovedal, da lahko prihaja do njih tudi preko svojih zemljišč. Izvedenec Ž. je navedel, da obstaja možnost izgradnje priključka do njivskih parcel št. 768, 769 in 770, k. o. X, od koder bi nato bila možna povezava z ostalimi nepremičninami tožnice. Nepravilno je sodišče zaključilo, da toženka ni ponudila financiranja izgradnje priključka in tudi ne nadomestne poti, saj je sama večkrat poudarila, da je to pripravljena storiti.

4.Na pritožbo toženke so pravočasno odgovorili tožniki in predlagali njeno zavrnitev.

5.Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi tožnikov

6.Utemeljeno tožniki grajajo materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, ki je zahtevek po priznanju služnosti poti v korist parc. št. 733, k. o. X, zavrnilo z obrazložitvijo, da dostop in raba tega zemljišča, na katerem stojijo gospodarska poslopja ter stanovanjska hiša prvih dveh tožnikov, ni vezan na uporabo sporne poti, ampak je dostop urejen z javne poti. Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem na podlagi zakona takrat, ko so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Obstajati mora določena kvaliteta posesti (oziroma način izvrševanja), poteči pa mora tudi čas, ki je določen z zakonom (priposestvovalna doba). (2) Sodišče prve stopnje bo torej v novem sojenju moralo ugotoviti, ali se je služnost dejansko izvrševala tudi v korist parc. št. 733, k. o. X. Ob (morebitni) ugotovitvi kvalificiranega dejanskega izvrševanja posesti pa je, ob upoštevanju navedenega, materialnopravno povsem nepomemben obstoj drugih poti.

7.Neutemeljena je pritožbena navedba, da „se služnostna pravica zaradi novejših strojev, ki so tudi večji, avtomatično širi“. Zadevna širitev služnosti se namreč presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, ob upoštevanju vseh okoliščin. Med drugim je potrebno upoštevati, da zaradi uporabe novejše kmetijske mehanizacije obseg služnosti oziroma bremena služečega zemljišča ni povečan (smiselno primerjaj VSRS II Ips 344/1998), ali je pot dovolj utrjena in široka, oziroma take kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev, ali se moderna kmetijska mehanizacija uporablja za isti namen kot prejšnja vozila (primerjaj mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 24. in 25. 6. 1975 (3)), kot tudi druge okoliščine (oziroma nevšečnosti) primera. Pritožbeno sodišče na tem mestu (potrebno je upoštevati, da se izpodbijana sodba razveljavlja in da bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju napotkov zadevo ponovno celostno obravnavalo) nima pomislekov glede presojanih argumentov, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo presežek tožbenega zahtevka glede širine poti, saj je v obzir vzelo konkretne okoliščine primera, kot so varen odmik od gospodarskih objektov toženke in načelo, da je služnosti potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (civiliter uti), zanemariti pa tudi ne gre ugotovljenih dejstev glede časa nakupa (največjih) kmetijskih strojev, kot na primer balirke Claas v letu 2009 (torej po vložitvi tožbe).

O pritožbi toženke

8.Pojasnjeno je že bilo (primerjaj točko 6), da morajo biti za priposestvovanje stvarne služnosti izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Utemeljeno toženka izpostavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni ugotovilo začetka in konca teka priposestvovalne dobe za gospodujoča zemljišča, in da splošna ugotovitev, da se je služnost izvrševala najmanj 20 let po pravilih Občnega državljanskega zakonika (ODZ), Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) (4) in Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (5), ne zadošča. Sodišče prve stopnje mora v novem sojenju, ob upoštevanju časovne veljavnosti (naštetih) predpisov, ter ob upoštevanju trditvenega in dokaznega substrata, ugotoviti začetek in konec teka priposestvovalne dobe za gospodujoča zemljišča. Izostanek navedenih ugotovitev namreč onemogoča pritožbeni preizkus.

9.Stvarna služnost se lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju tekom celotne priposestvovalne dobe. Sodišče prve stopnje naj se v novem sojenju v okviru dokazne ocene opredeli tudi do pritožbeno izpostavljene izpovedi tretjega tožnika (list. št. 42), da gre v gozd po potrebi po drva. V tem okviru naj tudi podrobneje obrazloži svojo odločitev v 6. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe glede obsega priposestvovanja služnosti v korist gozdnih zemljišč.

10.Višje sodišče glede zahtevka toženke (tožnice po nasprotni tožbi zaradi ukinitve služnosti poti) izpostavlja še (pravilno) materialnopravno izhodišče, da kljub načelu restrikcije (civiliter uti) praviloma ni mogoče zahtevati prenehanja služnosti v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini, saj to načelo narekuje čim manj obremenjujoče izvrševanje obstoječe služnosti, ne pa njene popolne odprave (primerjaj 9. točko sodbe VSRS II Ips 830/2009).

11.Pritožbeno sodišče je obravnavalo vse pritožbene navedbe, ki jih je bilo, upoštevajoč, da gre za razveljavitveni sklep, mogoče obravnavati. Pritožbi tožnikov (tožencev po nasprotni tožbi) in pritožbi toženke (tožnice po nasprotni tožbi) je ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. in 355. člen ZPP), saj samo ne more odpraviti kršitev, ne da bi izničilo pravico strank do učinkovite pritožbe, ki je ustavno varovana kategorija. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje upošteva pravilna materialnopravna izhodišča in napotke, ki so obrazloženi v 6. do 11. točki tega sklepa. Po potrebi naj (ponovno) izvede predlagane dokaze.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

13.V posledici razveljavitve se bo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje ponovno odločalo, ob tem pa sodišče druge stopnje opozarja, da mora biti odločitev o stroških postopka vsebovana v izreku.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(2) M. Juhart v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 901. (3) Objavljeno v Poročilu sodne prakse VS Sl, št. 1975/I, str. 99; tudi v Frantar, Stvarno pravo, GV, Ljubljana, 1993, str. 209 in 210. (4) Uradni list RS, št. 87/2002. (5) Uradni list SFRJ, št. 6/1980, s spremembami in dopolnitvami.