Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa drugi odstavek 481. člena ZPP, saj gre za spor iz pravnega razmerja, ki je nastalo med samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene pridobitne dejavnosti in javnim zavodom. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 2.8.2004 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo zaradi plačila 650.525,60 SIT s pripadki zaradi kršitve pogodbe o nadomestitvi plače iskalca prve zaposlitve.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom opr. št. Ps 1867/2004-4 z dne 20.9.2004 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Okrožno sodišče v Mariboru, pri katerem je zadeva vpisana pod opr. št. I Pg 485/2004, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določb prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP- Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) sprožilo spor o pristojnosti. Sprejelo je stališče, da v spornem primeru ne gre za spor, za katerega bi bilo krajevno pristojno Okrožno sodišče Mariboru, saj tožena stranka prebiva (je imela kot samostojna podjetnica sedež) v B., kar pomeni, da je glede na določbe ZPP podana krajevna pristojnost sodišča na Ptuju. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o (stvarni in) krajevni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.

Po določbi 3. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati v socialnih sporih iz zavarovanja za primer brezposelnosti in sicer v sporih o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti, v sporih v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem in v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti, ter po določbi drugega odstavka 5. člena ZDSS tudi za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu oziroma za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Pri tem je kot druga stranka zavarovalnega razmerja mišljen samo zavarovanec (delavec), ne pa tudi njegov delodajalec.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) v 1. členu določa, da zakon ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Sporna pogodba med strankama št. 526-33/03-4-0884 z dne 18.4.2003 je bila pogodba o nadomestitvi plače iskalca prve zaposlitve, kar je ukrep aktivne politike zaposlovanja in ne zavarovanja za primer brezposelnosti. Zato ne gre za spor, ki bi ga lahko po 3. točki drugega odstavka 5. člena ZDSS obravnavali kot spor s področja zavarovanja za primer brezposelnosti.

Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa drugi odstavek 481. člena ZPP, saj gre za spor iz pravnega razmerja, ki je nastalo med samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene pridobitne dejavnosti in javnim zavodom. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče. Specializirana sodišča so sodišča z ozkim področjem odločanja in so pristojna samo za odločanje v sporih, za katere je tako določeno (določbe 5. člena ZDSS) s posebnimi predpisi (določba 1. člena ZPP).

V spornem primeru gre za civilnopravno razmerje in premoženjski spor, ki je glede na določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP treba obravnavati kot gospodarski spor, zato ne gre za socialni spor v smislu določb drugega odstavka 5. člena ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno samo za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, socialno sodišče v tem sporu ni pristojno za odločanje.

Po določbi 47. člena ZPP je za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče, to pa je v obravnavanem primeru sodišče na Ptuju.

Zato je ob upoštevanju določb drugega odstavka 25. člena ZPP, 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, 47. člena ZPP ter prvega odstavka 115. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in naslednji) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.