Jedro

Tožnika kot lastnika sosednje parcele, ki meji na parcele, ki so v postopku parcelacije, ne moreta varovati nobene svoje pravne koristi in zato v predmetnem postopku (ki se nanaša na parcelacijo) ne izkazujeta svojega pravnega interesa. Navedeno potrjuje že sama opredelitev parcelacije, kot izhaja iz določbe 43. člena ZENDMPE, dodatno pa še določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja in ostale stranke tega postopka. Tožnika imata kot lastnika sosednje parcele položaj stranke le v postopku ureditve meje, ki mora biti izveden pred postopkom parcelacije, kar izhaja iz določbe 3. odstavka 46. člena ZENDMPE.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprostita plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je izpodbijano odločbo izdal na pritožbo tožnikov zoper odločbo, ki jo je izdal dne 5. 9. 2006 šifra: ..., in sicer tako, da je v 1. točki izreka v katastrski občini A. parcele 1073/2, 1074, 1075/2 in 1104/2 v postopku parcelacije ukinil oz. spremenil z novimi mejami, ki potekajo po zemljiško katastrskih točkah, kot je prikazano v grafičnem prikazu, pri čemer nastanejo nove parcele, ki so navedene (parcele pred parcelacijo: 1073/2, 1074, 1104/2, 1075/2; parcele po parcelaciji: 1074/1, 1074/2, 1074/3, 1074/4, 1075/4 in 1075/5). Nove meje so prikazane z rdečo črto. Iz 2. točke izreka navedene odločbe pa izhaja, da se s to odločbo nadomesti 2. točka izreka odločbe, ki jo je izdal prvostopni organ pod št. ... z dne 5. 9. 2006. Iz 3. točke izreka še izhaja, da stroškov postopka ni.

Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je Občina B. po pooblaščenem geodetskem podjetju pri organu prve stopnje vložila zahtevo za vpis novih parcel in njihovih mej za parcele 1073/2, 1074, 1075/2 in 1104/2 v katastrski občini A.. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot - ZENDMPE, izdelalo geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev. Upravni organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. ... z dne 5. 9. 2006. Zoper odločbo sta se pritožila tožnika, ob reševanju pritožbe pa je upravni organ ugotovil pomanjkljivosti v postopku, zaradi česar je dopolnil postopek. Pri parcelaciji je izvedel združitev parcel 1073/2, 1074, 1104/2, 1075/2 k. o. A. in delitev na nove parcele 1074/1, 1074/2, 1074/3, 1074/4, 1075/4 in 1075/5. Ugotovil je, da imajo novo nastale parcele enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic, kot je bilo na parceli, ki se je delila ter da vrsta rabe ostane nespremenjena. Na podlagi dopolnilnega postopka je bil pripravljen elaborat, ki je priloga k zahtevi za parcelacijo. Za parcelacijo je izpolnjen pogoj, da so urejene meje parcel, ki se jih dotika nova meja (46. člen ZENDMPE). Parcelacija se je glede na določbo 96. člena ZENDMPE izvedla na željo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik predmetne parcele. S to odločbo, ki jo je upravni organ izdal na podlagi 3. točke 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUP), je upravni organ nadomestil 2. točko izreka odločbe, št. ... z dne 5. 9. 2006. Pritožbo tožnikov zoper navedeno odločbo je zavrnilo Ministrstvo ... z odločbo št. ... z dne 30. 5. 2007. Tožnika zoper navedeno odločbo vlagata tožbo in uveljavljata tožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navajata, da je z izpodbijano odločbo upravni organ kršil njuno lastninsko pravico, ki jo izvajata na nepremičnini, parc. št. 267/3 k. o. A.. S postavitvijo mejnika na vzhodni del njune parcele in s postavitvijo mejnikov na sosednje parcele, kot je to razvidno iz izpodbijane odločbe, je namreč na željo Občine B. upravni organ ukinil edino dovozno pot do njune parcele. Po mnenju tožnikov sklicevanje na 45. člen ZENDMPE ni opravičilo, da lahko upravni organ posega v pridobljene pravice ostalih lastnikov sosednjih parcel. Parcelacijo je mogoče na željo naročnika izvesti le v primeru, če se z njo ne posega v lastninske pravice prizadetih udeležencev. Tožnika navajata, da sta v postopku nasprotovala postavitvi mejnika na vzhodni del njune parcele, saj sta ugotovila, da to pomeni ukinitev dotedanje dovozne poti do njune parcele. Z ukinitvijo dotedanjih parcel in z njihovo drugačno združitvijo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se je ukinila dotedanja pot, ki je potekala preko parc. št. 1075/2. Ta parcela - dovozna pot je prenehala obstajati zgolj na podlagi odločitve upravnega organa. Navedena pot jima je bila določena tudi z gradbenim dovoljenjem št. ... z dne 14. 3. 1997. Tožnika navajata, da je upravni organ sam priznal, da posega v njune pravice ter da svojo odločitev utemeljuje s tem, da si bosta morala tožnika na novo ustanovljeni parceli 1074/4 urediti novo dovozno pot - cesto. Po mnenju tožnikov takšno postopanje presega pooblastila upravnih organov, opredeljenih v 45. členu ZENDMPE. Po mnenju tožnikov upravni organ ne bi smel izpolnjevati želja zgolj ene stranke, t. j. naročnika, in pri tem posegati v lastninske pravice drugih strank. Tožnika se sklicujeta tudi na vse navedbe v pritožbi, ki sta jo vložila zoper izpodbijano odločbo. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati prosita, da ju sodišče oprosti plačila sodnih taks, saj se oba preživljata le s skromno pokojnino in bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njuno preživljanje. V primeru pa, da sodišče njuni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ne bi ugodilo, pa predlagata, da sodišče njune stroške postopka naloži v plačilo toženi stranki.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Prizadeta stranka Občina B. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Navaja, da izpodbijana odločba v ničemer ni posegla v lastninsko in druge stvarne pravnice na parcelah, ki so se delile. Z izpodbijano odločbo se je namreč zgolj odločilo o parcelaciji, ki jo ima po 45. členu ZENDMPE pravico zahtevati lastnik in v sam postopek parcelacije mejaši sploh niso vključeni. S samo parcelacijo se dovozna pot tožnikov ni v ničemer ukinila, odločba o parcelaciji ni posegla v lastninske in druge stvarne pravice. Parcelacija na sam dostop do parcele tožnikov nima nobenega vpliva, saj to ni predmet izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Tožnika vztrajata pri svojih tožbenih navedbah. Navajata, da je iz obrazložitve upravnega organa razvidno, da si bosta morala tožnika urediti drugo dovozno pot. Namen naročnika je torej jasen, da se ukine dosedanja dovozna cesta. Občina B. je celo sprejela Odlok o ukinitvi javnega dobra na dosedanji dovozni cesti (z dne 1. 7. 2000, Uradni list RS, št. 69/2000) in je nato zaradi namena ukinitve te dovozne ceste in združitve z novo parcelo tudi naročila meritve. Tožnika predlagata, da sodišče njuni tožbi ugodi.

Občina B. v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah in navaja, da se s predmetno parcelacijo ni ukinila dosedanja dovozna cesta.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna in zakonita, za svojo odločitev je upravni organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja: Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je bil na zahtevo Občine B. kot lastnice parcel 1073/2, 1074, 1104/2 in 1075/2 k. o. A. uveden postopek parcelacije po določbi 45. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00 in nadaljnji, ki je v predmetni zadevi veljal v času odločanja). Parcelacija je po določbi 43. člena ZENDMPE združitev parcel in delitev parcel (določba 1. odstavka). Po določbi 45. člena ZENDMPE se nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje vpišejo v zemljiški kataster na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (določba 1. odstavka 45. člena). Pred izvedbo delitve parcel morajo biti urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo (določba 1. odstavka 46. člena ZENDMPE). V navedeni zadevi so bile meje parcel, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo, urejene s 1. točko odločbe upravnega organa prve stopnje, šifra: ... z dne 5. 9. 2006, iz katere izhaja, da so navedene meje postale dokončne na podlagi 5. odstavka 100. člena ZENDMPE.

Predmet izpodbijane odločbe, ki jo tožnika izpodbijata v tem upravnem sporu, je izvedba parcelacije, pri čemer tožnika zatrjujeta, da pomeni parcelacija na parcelah, ki so v lasti Občine A. kot naročnika parcelacije, poseg v njuno lastninsko pravico, ker naj bi pomenila ukinitev dovozne poti, ki jo imata tožnika. Sodišče navedene tožbene ugovore zavrača, saj tožnika kot lastnika sosednje parcele, ki meji na parcele, ki so v postopku parcelacije, ne moreta varovati nobene svoje pravne koristi in zato v predmetnem postopku (ki se nanaša na parcelacijo) ne izkazujeta svojega pravnega interesa. Navedeno potrjuje že sama opredelitev parcelacije, kot izhaja iz določbe 43. člena ZENDMPE, dodatno pa še določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke tega postopka. Tožnika imata kot lastnika sosednje parcele položaj stranke le v postopku ureditve meje, ki mora biti, kot že navedeno, izveden pred postopkom parcelacije, kar izhaja iz določbe 3. odstavka 46. člena ZENDMPE. Tožnika sta v omenjenem svojstvu sodelovala v postopku ureditve meje, o kateri je prvostopni organ odločil z odločbo z dne 5. 9. 2006, s katero je v 1. točki izreka odločbe glede navedenih mej ugotovil, da so le-te po 5. odstavku 100. člena ZENDMPE dokončne. V 2. točki izreka odločbe z dne 5. 9. 2006 je prvostopni organ odločil o parcelaciji predmetnih parcel. Nato pa je prvostopni organ sam, v zvezi s pritožbo tožnikov zoper navedeno prvostopno odločbo z dne 5. 9. 2006, ki se je nanašala na postopek parcelacije, v pritožbenem postopku odpravil 2. točko izreka prvostopne odločbe z dne 5. 9. 2006 in jo nadomestil z izpodbijano odločbo.

Ker je z izpodbijano odločbo odločeno le o parcelaciji parcel, ki so v lasti naročnika parcelacije - Občine B., tožnika pa sta lastnika parcele, ki meji na parcele, ki so predmet parcelacije, tožnika tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na postopek parcelacije, ne moreta uspešno uveljavljati.

Zato sodišče zavrača tožbene ugovore tožnikov, iz katerih izhaja, da je posledica navedene parcelacije, da se tožnikoma ukine dovozna pot do njune parcele ter da gre za kršitev njune lastninske pravice. V predmetnem postopku (parcelacije) upravni organ pazi zgolj na to, da je postopek parcelacije pravilno izveden. Nikakor pa upravni organ ne more presojati drugih okoliščin, na katere se v konkretnem primeru sklicujeta tožnika, in ki naj bi bile v konkretnem primeru razlog, zaradi katerega je naročnica Občina B. vložila zahtevo za parcelacijo. Tožnika se namreč v predmetni zadevi sklicujeta na to, da bosta zaradi navedene parcelacije izgubila dosedanjo dovozno pot do svoje parcele in bosta s tem prizadeta v svojih upravičenjih. Takšna upravičenja pa tožnika v omenjenem postopku, kjer se upoštevajo zgolj določila ZENDMPE, ne moreta uspešno uveljavljati. Kot že povedano, mejaši v navedenih postopkih svoj pravni interes izčrpajo v postopkih ureditve meje, ne morejo pa ga uveljavljati v postopku parcelacije.

Ker je bilo v konkretni zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno in v postopku niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka ter je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnika sta ob vložitvi tožbe sodišču predlagala tudi, da ju oprosti plačila sodnih taks. Navedla sta, da bi s plačilom sodne takse bilo ogrožano njuno preživljanje.

Po določbi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90 in nadaljnji) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

K predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sta tožnika predložila informativni izračun dohodnine za leto 2007 za A.A., potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na dan 30. 6. 2007 za oba tožnika in odrezek Zavoda z pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o višini nakazila pokojnine za A.A. za mesec junij 2007 in mesec januar 2008. Ob upoštevanju podatkov iz predloženih listin sodišče ugotavlja, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo in za sodbo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata tožnika.