Jedro

Pogoji za odreditev in podaljšanje pripora v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem so določeni v 432. členu ZKP. V citirani določbi kazenskega procesnega zakona je za priporna razloga koluzijske in ponovitvene nevarnosti predpisan tudi formalni pogoj, ki se zahteva za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora. V teh primerih je odreditev pripora v skrajšanem postopku mogoča, kadar gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se pripor odpravi ter se obdolženega A. A., roj. ..., izpusti na prostost.

Obrazložitev

A.

1.Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom III Kp 12784/2025 z dne 6. 1. 2026 ugotovilo, da je pri obdolženemu A. A. še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 432. člena ZKP.

2.Zoper navedeni sklep je okrožna državna tožilka vložila pritožbo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP. Meni, da zaradi spremembe prvostopenjske sodbe v pritožbenem postopku pripor ni več dopusten. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in pripor odpravi.

3.Pritožba je utemeljena.

B.

4.V predmetni zadevi je bil s sklepom dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 12784/2025 z dne 19. 2. 2025 zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1 in petih kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 432. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženi je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 12784/2025 z dne 29. 8. 2025 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 (točka I./I. izreka) in petih kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 (točki I./II. in I./III. izreka). Hkrati mu je bil ob izreku sodbe iz že odrejenega pripornega razloga podaljšan pripor, in sicer do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka v sodbi izrečene kazni. Višje sodišče v Ljubljani je ob odločanju o pritožbah zoper sodbo sodišča prve stopnje s sodbo III Kp 12784/2025 z dne 6. 1. 2026 prvostopenjsko sodbo spremenilo, tako da je kaznivo dejanje pod točko I./I. izreka pravno opredelilo kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Hkrati je, in sicer z izpodbijanim sklepom, ugotovilo, da je pri obdolženemu še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

5.Pogoji za odreditev in podaljšanje pripora v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem so določeni v 432. členu ZKP. V citirani določbi kazenskega procesnega zakona je za priporna razloga koluzijske in ponovitvene nevarnosti predpisan tudi formalni pogoj, ki se zahteva za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora. V teh primerih je odreditev pripora v skrajšanem postopku mogoča, kadar gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.

6.Glede na navedeno so utemeljene trditve okrožne državne tožilke, da je sodišče druge stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabilo določbo 2. točke prvega odstavka 432. člena ZKP. Zoper obdolženca je bil namreč v zakonsko dopustnih mejah odrejen in podaljšan pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zaradi utemeljenega suma storitve skupno šest kaznivih dejanj, med njimi tudi (od odreditvi pripora) kaznivega dejanja zoper javni red in mir (nasilništvo po drugem v zvezi prvim odstavkom 296. člena KZ-1) oziroma (ob podaljšanju pripora ob izreku sodbe) kaznivega dejanja z elementi nasilja (lahka telesna poškodba po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1), za kateri se sme izreči kazen zapora dveh let. Nato je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku prvostopenjsko sodbo spremenilo v pravni opredelitvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in ga pravno opredelilo samo po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Zaradi te spremembe je odpadel formalni pogoj, ki mora biti izpolnjen za pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti v skrajšanem postopku, saj je za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. členu KZ-1 dovoljeno izreči (le) denarno kazen ali zapor do enega leta. Zato sodišče druge stopnje ni imelo zakonite

podlage za vsebinsko odločanje o priporu na podlagi tretjega odstavka 394. člena ZKP, saj za nobeno

od kaznivih dejanj v pravnomočni obsodilni sodbi po zakonu ni mogoče izreči kazni dveh (kot tudi ne treh) let zapora.

C.

7.Vrhovno sodišče je glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa, pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo ter odločilo, da se pripor obdolžencu odpravi in se obdolženca izpusti na prostost.

-------------------------------

1Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 274/2001 z dne 5. 9. 2001 in I Ips 293/2001 z dne 27. 9. 2001.

2Za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 394, 394/3, 432, 432/1, 432/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.