Jedro

Po pravnomočnosti lahko stranka predlaga obnovo postopka, med drugim, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena, (4. točka 394. člena ZPP), pri čemer je predlog za obnovo postopka tudi v tem primeru vezan na tridesetdnevni subjektivni zakonski rok (3. točka prvega odstavka 396. člen ZPP), ki ga ni mogoče podaljšati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tretjetožene stranke (tretjega toženca) za obnovo postopka, ki je bil vložen dne 24. 9. 2020. 2. Zoper sklep se pritožuje tretji toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje pred drugega sodnika. Tretji toženec izpodbija tri sklope ugotovitev sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je to zavrglo predlog za obnovo.

Glede ugotovitev sodišča o trditvah tretjega toženca, da je novo dejstvo, da je tožeča stranka v zadevi A. A. navaja, da ne drži, da tretji toženec v predlogu za obnovo ni navedel, kako naj bi to novo dejstvo vodilo v zanj ugodnejšo odločbo, saj je navedel, da bi na podlagi uradno zakonsko veljavne oporoke B. B. z dne 29. 12. 2010, ki je bila razglašena s strani Okrajnega sodišča na Vrhniki pod opr. št. D 001/2019, dobil podarjenega več nepremičnega premoženja, kot po darilni pogodbi z dne 18. 11. 1998, ki je predmet pravde II P 002/2012 sodišča prve stopnje. Ni res, da je bil rok za predlog za obnovo zamujen.

Glede zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi s trditvijo tretjega toženca, da je dr. C. C. krivo pisno pričal v izvedeniškem mnenju v predmetni zadevi, tj. da je predlog za obnovo na podlagi izvedenskega mnenja dr. D. D. nedovoljen in prepozen, glede krivega pričanja dr. C. C. pa tudi nepopoln, tretji toženec navaja, da tudi glede tega ni bil zamujen noben rok.

Navedbo, da ni bil zamujen noben rok, tretji toženec utemeljuje tudi s trditvami, da je sodišče po uradni dolžnosti in zakonu dolžno razveljaviti vsa pravdna dejanja Centra za socialno delo (CSD) v pravdi II P 002/2012, ker so CSD in sodnica naklepno protizakonito in protiustavno delovali mimo B. B. uradno zakonsko veljavnega, notarsko overjenega pooblastila z dne 16. 1. 2014 s št. SV 91/14. Sklicuje se na določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in sicer 78. do 81. člen ZPP. Ugotovitvi sodišča, da je predlog za obnovo z zatrjevanjem obnovitvenega razloga iz 4. točke 394. člena ZPP, torej s trditvami, da CSD ni imel ustreznih pooblastil za zastopanje tožeče stranke, prepozen, nasprotuje s trditvijo, da sodišče navaja neresnico, da naj bi bil rok zamujen. Sicer pa glede tega obnovitvenega razloga podaja obširne pritožbene navedbe (da je edina zakonita skrbnica, zastopnica in pooblaščenka B. B. v tej pravdni zadevi njena hči A. A., da CSD v tej zadevi nastopa nezakonito, da so vsa pravdna dejanja CSD brez pomena, da se je CSD protizakonito določil za skrbnika B. B. z odločbo z dne 24. 7. 2014, ker je bila popolna poslovna sposobnost B. B. protizakonito odvzeta šele s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 003/2015 z dne 21. 9. 2017, ki je postal pravnomočen 18. 7. 2018, da bi CSD moral imeti posebno dovoljenje za zastopanje B. B. od A. A. in E. E., česar pa nima).

3. Tretji toženec navaja še, da je sodnica protizakonito iz spisa izločila listine tožeče stranke A. A. od A256 do A265 ter v drugo kuverto v spisu skrila sklep z dne 13. 1. 2021, iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka v tej zadevi A. A. Gre za naklepno krivo sojenje in kršitev členov ZPP, Ustave RS in Evropske konvencije človekovih pravic.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede trditve tretjega toženca, da je sodnica protizakonito izločila listine tožnice A. A. od 256 do A265, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v popisu spisa res označeno, da so navedene priloge izločene, glede na prilogo A268 pa je šlo za očitno pomoto (saj ni šlo za priloge, ki bi se nanašale na taksno oprostitev, kot je navedeno na prilogi A268) in se navedene priloge v spisu še vedno nahajajo. Navedena pomota tudi sicer na presojo izpodbijanega sklepa ne vpliva. Gre namreč za listine, ki jih je A. A. (in ne tretji toženec) priložila ugovoru na odgovor na pritožbe prve toženke, vložen v zvezi s pritožbami zoper več sklepov z dne 18. 3. 2019, torej v namen obravnavanja pritožb, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno z odločitvijo višjega sodišča z dne 4. 12. 2019, in niso predmet obravnavanja predmetne pritožbe. Identične listine je kot dokaz predložil tudi tretji toženec in se v spisu nahajajo kot priloge njegovega odgovora na odgovor na pritožbo, ki se nahaja na list. št. 761. Glede izločitve sklepa z dne 13. 1. 2021 (ki se prav tako ne nanaša na tretjega toženca) pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil ta pravilno izločen, saj se nanaša na taksno oprostitev in je takšna izločitev skladna z 14.b. členom Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila tožba v tej zadevi zavržena s sklepom z dne 14. 5. 2015, o stroških postopka pa je bilo odločeno 14. 8. 2015. Oba sklepa sta postala pravnomočna z odločitvijo višjega sodišča dne 9. 12. 2015. Tretji toženec v pritožbi pravilno delno povzema določbe ZPP glede pravdne sposobnosti in zastopanja stranke. V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena ZPP oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP. V primeru obstoja pomanjkljivosti postopanje sodišča ureja 81. člen ZPP, na absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje). Po pravnomočnosti pa lahko stranka predlaga obnovo postopka, med drugim, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena, (4. točka 394. člena ZPP), pri čemer je predlog za obnovo postopka tudi v tem primeru vezan na tridesetdnevni subjektivni zakonski rok (3. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), ki ga ni mogoče podaljšati.

7. Sodišče prve stopnje je torej pravilno navedlo, da je treba v primeru kršitev procesnih predpostavk sposobnost biti stranka, procesna sposobnost in kršitev pravil o zastopanju predlog za obnovo postopka vložiti v določenem roku, tj. v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu oz. od dneva, ko je stranka izvedela, da zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja. Ugotovitev sodišča, da je bila izpodbijana odločba z dne 14. 5. 2015 tretjemu tožencu po odvetniku F. F. vročena dne 29. 6. 2015, odločba z dne 14. 8. 2015 pa 25. 8. 2015, tretji toženec ne izpodbija. Glede na že naveden tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlog za obnovo v tem delu prepozen. Na obširne pritožbene navedbe, ki se ne nanašajo na (za preizkus pravilnosti sklepa relevantno) ugotovitev o tem, da je bil predlog vložen prepozno, zato sodišču druge stopnje ne odgovarja.1

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je bilo izvedensko mnenje dr. D. D. že uveljavljeno kot obnovitveni razlog tožeče stranke v predlogu z dne 17. 2. 2017 in se je lahko tretji toženec s tem seznanil že prej (ob vpogledih v spis, npr. 29. 3. 2017, česar tretji toženec ne izpodbija), zato je tudi na tej podlagi predlog prepozen (subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo na podlagi novega dokaza je že potekel, 6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP) in so drugačne navedbe, da rok ni bil zamujen, neutemeljene. Glede zatrjevanega krivega pričanja dr. C. C. je prav tako pravilen zaključek sodišča, da tretji toženec ni povedal, kdaj je zvedel za eventualno pravnomočno sodbo v kazenskem postopku oziroma, če se kazenski postopek ne more izvesti, kdaj je zvedel za ustavitev ali okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti, in je predlog v tem delu nepopoln (drugi odstavek 397. člena ZPP), česar pa tretji toženec konkretno niti ne izpodbija.

9. Neutemeljena pa je tudi navedba, da je sodišče napačno ugotovilo, da je predlog prepozen tudi v zvezi z zatrjevanjem novega dejstva, ki naj bi predstavljal obnovitveni razlog, to je dejstva, da je tožeča stranka v zadevi A. A. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, kdaj se je lahko tretji toženec po smrti prvotne tožeče stranke B. B., sedaj tožeča stranka dediči po njej, pri čemer je zakonita in oporočna dedinja po njej v prvi vrsti njena hči A. A., seznanil s tem dejstvom (npr. 19. 2. 2020) ki je tretji toženec ne izpodbija, je pravilen zaključek sodišča, da je tudi v tem delu predlog za obnovo prepozen (vložen je bil po poteku roka trideset dni, odkar je tretji toženec mogel navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila).

10. Tretji toženec napada še zaključek sodišča, da ne pove, kako bi dejstvo, da je tožeča stranka A. A., vodilo v zanj ugodnejšo odločbo, če bi bilo uporabljeno v prvem postopku, s trditvijo, da je navedel, da bi na podlagi oporoke pridobil več nepremičnega premoženja kot po sporni darilni pogodbi, vendar takšna trditev ne pojasni, kako bi na ugodnejšo odločbo vplivalo dejstvo, da je tožeča stranka A. A. Sicer pa je sodišče prve stopnje odločitev o predlogu za obnovo v tem delu oprlo na ugotovitev, da je predlog vložen prepozno.

11. Ob povedanem so ugotovitve sodišča prve stopnje glede posameznih obnovitvenih razlogov, ki jih napada tretji toženec, pravilne, medtem ko ugotovitev sodišča v 10. točki obrazložitve tretji toženec ne izpodbija. Ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je sodišče prve stopnje predlog tretjega toženca pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP). Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja, ker za odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 O (pravilnem) ravnanju sodišča prve stopnje v času odločanja o odločbah, ki sta napadeni s predlogom za obnovo, se je sodišče druge stopnje izreklo v sklepu II Cp 3106/2015 z dne 9. 12. 2015 (glej 10. točko sklepa).