Jedro

Elaborati transformacije zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja kmetov so bili izdelani v skladu z naprej predpisanimi pravili in metodami. Kljub temu da se v postopku pojavljajo malenkostne različne velikosti izmer je treba v primeru, ko tožnik uveljavlja določene ugodnosti, ki izhajajo iz kmetijske politike, za katere pa so natančno in taksativno določeni pogoji, izhajati iz tega, da morajo biti vsi pogoji izpolnjeni, da lahko prosilec pridobi določeno ugodnost. Nenazadnje je treba upoštevati tudi načelo enakega obravnavanja prosilcev, zato je pomembno, da so pravila in metode glede transformacije zemljiško katastrskih parcel določene vnaprej in veljajo enako za vse.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bil tožeči stranki zahtevek za plačilo za ukrep – zgodnjo upokojevanje kmetov, zavrnjen. Tožnik je na podlagi javnega razpisa vložil pri prvostopenjskemu organu vlogo za uveljavljanje plačil za naveden ukrep. Vlogo je na podlagi poziva dopolnil. Po določbi 5. točke prvega odstavka 17. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09, v nadaljevanju Uredba) je določeno, da mora prenosnik (med drugimi) na dan oddaje vloge izpolnjevati pogoj, da ima kmetijsko gospodarstvo, ki ga prenaša v lasti najmanj pet ha primerljivih kmetijskih površin, če sicer ne prenaša izključno s to točko določenega števila živali. Iz podatkov, ki jih je prvostopenjski organ pridobil od A. d.o.o., podjetje za geodetske storitve, ki je bilo izbrano na podlagi javnega naročila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je razvidno, da ima kmetijstvo gospodarstvo v last 4,9663 ha primerljivih kmetijskih površin. Predmet prenosa med prenosnikom in prevzemnikom pa je 4,8751 ha primerljivih kmetijskih površin. Ker torej tožnik ne izpolnjuje pogoja, določenega v 5. točki prvega odstavka 17. člena Uredbe, je bila njegova vloga zavrnjena.

Tožena stranka je pritožbo tožnika zavrnila kot neutemeljeno. Navaja, da razpisna dokumentacija, ki je del javnega razpisa določa, da vlagatelji označijo priložene priloge s križcem. Pod prilogo 2 je navedeno, da se priloži fotokopija notarsko overjene pogodbe o lastninskem prenosu in predaji kmetije med prenosnikom in prevzemnikom. Pod prilogo 2 je tožnik priložil notarski zapis pogodbe o preužitku opr. št. SV 388/09 z dne 24. 8. 2009. Iz pogodbe o preužitku je razvidno, katere nepremičnine v lasti tožeče stranke so predmet prevzema. Iz razpisne dokumentacije, ki je del javnega razpisa (priloga 8) se v primeru, ko odgovorni geodet ugotovi, da dejanska raba na zemljiško katastrskih parcelah, ki se prenašajo, ni usklajena z dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč (165. člen Zakona o kmetijstvu, v nadaljevanju ZKme-1) je treba pripraviti elaborat transformacije zemljiško katastrskih parcel, iz katerega bo razvidna usklajenost zemljiško katastrskih parcel z dejansko rabo. Elaborat transformacije zemljiško katastrskih parcel mora biti potrjen s strani odgovornega geodeta. Transformacija se izvede za vsako zaključeno celoto parcel, ki se prenašajo in sicer tako, da se v bližnji okolici in na območju parcel identificira nekaj točk, ki se jih lahko prepozna tudi v evidenci rabe. Pri tem se lahko uporabi tudi ortofoto načrte, ki so bili osnova za določitev rabe. Uporabijo se tudi vse zemljiško katastrske točke, ki imajo določene koordinate v državnem koordinatnem sistemu in arhiv obstoječih terenskih izmer, ki omogoča izračun koordinat v državnem koordinatnem sistemu. Z identičnimi točkami se izvede prednostna linearna transformacija, ki najprimerneje preslika položaj parcel na evidenco rabe. Po transformaciji se izvede izračun posameznih delov rabe, ki pripadajo parceli in po potrebi izravna na površini parcele. Elaborat transformacij zemljiško katastrskih parcel (v nadaljevanju elaborat) mora vsebovati izjavo odgovornega geodeta, da dejanska raba ne zemljiško katastrskih parcelah, ki se prenašajo, ni usklajena z dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, prikaz točk uporabljenih za transformacijo, opis metode transformacij z navedenimi parametri transformacije, navedbo oceno natančnosti, izračun površine rabe po posameznih parcelah, izjavo odgovornega geodeta.

Prvostopenjski organ je na podlagi elaborata ugotovil, da znaša skupna površina primerljivih površin, ki so predmet prenosa med prenosnikom in prevzemnikom 4,8751 ha. Tožnik ugotovitvi prvostopenjskega organa o skupni površini primerljivih kmetijskih površin ne nasprotuje. Izpodbija natančnost meritev geodeta in pojasnjuje, da bi prvostopenjski organ moral upoštevati 8,5 % napako, kar predstavlja 0,4143 ha površin, kar pomeni ravno odločitev ali je upravičen do sredstev. Pritožbi prilaga dopis podjetja A. d.o.o., iz katerega je razvidno, da je izračun pokazal, da površine parcel z upoštevanjem srednjega pogreška (75,96 cm) lahko odstopajo od izračunane površine za 8,5 %, kar pa ne pomeni, da je izveden izračun površine dejanske rabe parcel izračunan nepravilno. To pomeni, da je izveden izračun površin obremenjen z izračunanim srednjim pogreškom in je odvisen od natančnosti razpoložljivih katastrskih načrtov. Drugostopenjski organ zato meni, da so izračunane površine dejanske rabe obremenjene z določenim pogreškom, ni pa razvidno, ali je dejanska površina manjša ali večja od izračunane v elaboratu, kar ne dokazuje, da je površina dejanske rabe v naravi večja kot je navedena v elaboratu, saj izračunana površina lahko odstopa v negativno ali pozitivno smer.

Nadalje drugostopenjski organ ugotavlja, da je iz upravnih spisov razvidno, da je bil dne 14. 1. 2011 opravljen kontrolni pregled na kraju samem. Iz zapisnika o pregledu na kraju samem pred izdajo odločbe je razvidno, da so bile premerjene vse parcele (površine), ki so bile predmet prenosa pri ukrepu. Kontrolor je zapisal: „opravili so se terenski ogledi in meritve površin. Stranka je bila od koncu pregleda seznanjena, da je treba pripraviti izpise meritev opravljenih z GPS napravo, kar zahteva dodatno delo v pisarni. Stranka bo za računalniško obdelanimi rezultati meritev in zapisnikov seznanjena naknadno.“. Tožnik je zapisnik podpisal in nanj ni podal nobenih pripomb. Na ta način je bil tožnik seznanjen z izmero parcel (velikost) in vrsto dejanske rabe parcel dne 2. 2. 2011. Tudi ta zapisnik je tožnik podpisal in ni podal nobenih pripomb. Tako sestavljen zapisnik pa je po določbi 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), javna listina.

Nadalje drugostopenjski organ ugotavlja, da je iz dokumenta prvostopenjskega organa - izračun površine dejanske rabe po posameznih parcelah po kontroli na kraju samem z dne 25. 1. 2011 - razvidno, da znaša skupna površina zemljišč, ki jih je imel v lasti tožnik, 5,0885 ha primerljivih kmetijskih površin. Skupna površina, ki jo je tožnik imel v lasti in jo je prenesel na prevzemnika pa znaša 4,9973 ha primerljivih kmetijskih površin. Ob kontroli površin na kraju samem je prvostopenjski organ ugotovil, da znaša skupna površina zemljišč, ki jih je imel tožnik v lasti 5,0885 ha primerljivih kmetijskih površin, tožnik pa je prenesel 4,9973 ha primerljivih kmetijskih površin. A. d.o.o. je ugotovilo, da je imel tožnik v lasti 4,9663 ha primerljivih kmetijskih površin, predmet prenosa pa je 4,8751 ha primerljivih kmetijskih površin. Ugotovitvi sicer nista popolnoma skladni, kar pa ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega organa. Uredba in javni razpis določata, da mora kmetijsko gospodarstvo, ki se prenaša, imeti v lasti vsaj 5 ha kmetijskih površin, kar pomeni, da je bil tožnikov zahtevek utemeljeno zavrnjen.

Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter ugotovi, da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva javni razpis za ukrep zgodnje upokojevanje kmetov. Sporno v zadevi je, ali kmetijsko gospodarstvo, ki se prenaša obsega najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin. Tožnik v tožbi pojasni, da je ob prijavi na javni razpis kmetijske površine sam izračunal na podlagi javno dostopnih podatkov iz zemljiškega katastra, prvostopenjski organ pa je ob preverjanju vloge naročil elaborat geodetskega objekta na podlagi katerega naj bi dobil natančne podatke o velikosti kmetijskega gospodarstva. Geodetsko podjetje je v elaboratu, s katerim je pojasnjena transformacija zemljiško katastrskih parcel navedlo, da so pri izračunu velikosti nepremičnin uporabili srednje pogreške določitve koordinat, ki predstavlja 8,5 % napako. Ker je izračun oprt na srednji pogrešek, to pomeni povečanje ali zmanjšanje primerljivih kmetijskih površin. Prvostopenjski organ zato na podlagi ocene ne more zavrniti tožnikove vloge. Prepričan je, da so površine večje od 5 ha primerljivih kmetijskih površin, zato je treba upoštevati zgornjo vrednost pogreška in površini 4,8751 ha prišteti 0,4143 ha površin, kar skupaj predstavlja 5,2894 ha primerljivih kmetijskih površin. Ne strinja se zgolj s približnim izračunom površin kmetijskih površin, ker je to odločilno za odločanje o zahtevku. Drugostopenjski organ se je oprl na zapisnik o ogledu na kraju samem z dne 14. 1. 2011, ki ima naslov: „Zapisnik o pregledu na kraju samem pred izdajo odločbe za ukrep zgornje upokojevanje kmetov – preveritev vsebinskih pogojev in temelji na uredbi in javnem razpisu.“. Že iz samega naslova zapisnika in datuma nastanka tega dokumenta je razvidna nepravilnost. Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo izdal 6. 10. 2010, tri mesece zatem pa je taisti organ na kmetijskem gospodarstvu opravil pregled na kraju samem pred izdajo odločbe za ukrep zgodnje upokojevanje kmetov, kar bi moral opraviti pred izdajo odločbe. Po mnenju tožnika dejansko stanje ni bilo v celoti ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno napačno, pri čemer je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so že navedeni v obrazložitvi odločbe tožene stranke in obrazložitvi prvostopne odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pojasnjuje, da je prvostopenjski organ na podlagi 243. člena ZUP dopolnil postopek tako, da je sam izvedel meritev vseh parcel, ki so bile predmet prenosa. Tožnik na zapisnik ni imel nobenih pripomb, kar pomeni, da se je z meritvami strinjal. Da je bil zapisnik napisan na obrazec „Zapisnik o pregledu na kraju samem pred izdajo odločbe za ukrep zgodnje upokojevanje kmetov“, kontrolni pregled pa je bil narejen po izdani odločbi, in sicer dne 2. 2. 2011 za razjasnitev dejanskega stanja ni bistveno. Prvostopenjski organ je s kontrolnim pregledom po izdani odločbi dopolnil postopek s tem, ko je natančno ugotovil velikost površin, ki jih je podjetje za geodetske storitve izračunalo z 8,5 % napako. Pri pregledu površin s strani prvostopenjskega organa je bilo ugotovljeno, da je imel tožnik v lasti in je na prevzemnika prenesel 4,9973 ha primerljivih kmetijskih površin, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogoja iz Uredbe oziroma javnega razpisa.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali tožnik izpolnjuje pogoj, ki ga za ukrep zgodnje upokojevanje kmetov določa Uredba in Javni razpis, to je da ima kmetijsko gospodarstvo, ki se ga prenaša v lasti najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je predmet prenosa med prenosnikom in prevzemnikom le 4,8751 ha primerljivih kmetijskih površin. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, pri čemer se sodišče strinja z razlogi iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je ugotavljanje velikosti primerljivih kmetijskih površin, ki se prenašajo potekalo v skladu z razpisno dokumentacijo, Uredbo ter določbami ZKme-1. Potem ko je bilo ugotovljeno, da dejanska raba na zemljiško katastrskih parcelah, ki se prenašajo ni usklajeno z dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč (165. člen ZKme-1), so bili pripravljeni elaborati (za vsako od katastrskih občin iz katerih so nepremičnine, ki se prenašajo) transformacije zemljiško katastrskih parcel iz katerega je razvidna usklajenost zemljiško katastrskih parcel z dejansko rabo. Transformacija je bila izvedena v skladu z določbami ZKme-1 in Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Tožnik je v postopku sodeloval in bil z vprašanjem velikosti primerljivih kmetijskih površin seznanjen z zapisnikom z dne 14. 1. 2011, ko je bil opravljen ogled na kraju samem in zapisnikom z dne 2. 2. 2011, s katerim je bil tožnik seznanjen z rezultati meritev. Sodišče že na tej točki zavrača kot neutemeljen tožbeni ugovor, da je prišlo do napake v postopku, ker sta bila zapisnika sestavljena na – obrazcu, ki je predviden za zapisnik o pregledu na kraju samem pred izdajo odločbe. Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, nasprotno sodišče celo meni, da sta upravna organa ravnala pravilno, da sta v teku pritožbenega postopka tudi na kraju samem ugotavljala velikost primerljivih kmetijskih površin. Res je tudi, da je tožnik oba zapisnika podpisal brez pripomb in da takšen zapisnik predstavlja javno listino v skladu z 80. členom ZUP. Tožnik lahko ugotovitve iz te javne listine izpodbija z drugimi dokazi, česar pa tožnik pravzaprav niti ni storil. Tožnikov glavni ugovor temelji na dopisu pooblaščenega geodetskega podjetja z dne 21. 10. 2010, ki je tožniku pojasnjevalo način transformacije zemljiško katastrskih parcel. Iz tega dopisa je razvidno, da so bile izračunane površine dejanske rabe obremenjene z določenim pogreškom. Pri čemer pooblaščeno geodetsko podjetje še pove, da izveden izračun površine dejanske rabe parcel (izračun površine dejanske rabe po posameznih parcelah pri ukrepu upokojevanje kmetov po kontroli na kraju samem št. 33102-3/2009-19 z dne 25. 1. 2011) ni izračunan nepravilno, ampak to pomeni, da je izveden izračun površin obremenjen z izračunanim srednjim pogreškom in je odvisen od natančnosti razpoložljivih katastrskih načrtov. Večjo natančnost izračuna površin parcel je možno doseči le na območjih kjer je bila izvedena nova katastrska izmera, kar pa za območje parcel, za katere je bil izveden izračun dejanske rabe ne velja.

Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi odločilno, da so bili elaborati transformacije zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja kmetov izdelani v skladu z naprej predpisanimi pravili in metodami in zato sodišče tem ugotovitvam poklanja vero. Kljub temu da se v postopku pojavljajo malenkostne različne velikosti izmer pa je treba po presoji sodišča v primeru, ko tožnik uveljavlja določene ugodnosti, ki izhajajo iz kmetijske politike, za katere pa so natančno in taksativno določeni pogoji, izhajati iz tega, da morajo biti vsi pogoji izpolnjeni, da lahko prosilec pridobi določeno ugodnost. Nenazadnje je treba upoštevati tudi načelo enakega obravnavanja prosilcev, zato je pomembno, da so pravila in metode glede transformacije zemljiško katastrskih parcel določene vnaprej in veljajo enako za vse.

Zato sodišče ne more slediti tožbenemu ugovoru, da so bile prenesene primerljive kmetijske površine v izmeri 5 ha, do česar je možno priti z upoštevanjem v postopku ugotovljenega pogreška v korist tožeče stranke. Ta pogrešek je lahko v pozitivno ali negativno stran, na kar opozarja tudi tožena stranka, sodišče pa meni, kot je že navedlo, da so v obravnavanem primeru odločilne ugotovitve pooblaščenega geodetskega podjetja.

Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.