Jedro

Okoliščina, da je tožnica pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v številnih zadevah kot državna pravobranilka zastopala Republiko Slovenijo sama po sebi ne more biti okoliščina, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zaradi izplačila odškodnine za prestane psihične bolečine zaradi šikaniranja, diskriminacije in trpinčenja v znesku 30.000,00 EUR.

2. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je predlagala, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi, ker je tožnica pri tem sodišču v številnih zadevah zastopala državno pravobranilstvo, kar bi lahko vzbudilo dvom o nepristranskosti sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je sicer stvarno pristojno za odločanje v tem sporu. Naveden naj bi bil tehten razlog, zaradi katerega ni primerno, da bi to sodišče vodilo postopek in odločalo o tožbenem zahtevku.

3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/1993 s spremembami) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali predstavnika sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Okoliščina, da je tožnica pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v številnih zadevah kot državna pravobranilka zastopala Republiko Slovenijo sama po sebi ne more biti okoliščina, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Pravila o delegaciji pristojnosti predstavljajo izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako drugo izjemo, razlagati restriktivno. Zakonska določba o „drugih tehtnih razlogih“ pomeni pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Drugi tehtni razlogi so tudi okoliščine, ki vzbujajo ali bi lahko vzbujale dvom o nepristranskosti celotnega sodišča. Zgolj to, da je tožnica v številnih postopkih pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zastopala Republiko Slovenijo, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Vrhovno sodišče je podobnih primerih že zavzelo stališče, da na primer dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, ne sme in more vplivati na sojenje.1 Podobno je Vrhovno sodišče odločilo, da ni podan razlog za delegacijo pristojnosti, če je tožnik odvetnik, ki pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je vložil tožbo.2

6. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Sklep I R 109/2016 z dne 18. 11. 2016. 2 Sklep I R 17/2001 z dne 22. 3. 2001.