Jedro

Tožnica je s tožbo z dne 19. 10. 2018 sprožila upravni spor, četudi ji je prosilec A. A. predhodno preklical pooblastilo za zastopanje že dne 17. 10. 2018 in s tem seznanil tako tožnico, kot tudi Ministrstvo, zato je utemeljen in logičen zaključek tožene stranke, da tožnica, ker ni imela izkazanega pooblastila prosilca za vložitev tožbe, ni upravičena do nagrade za sestavo tožbe z dne 19. 10. 2018 in tudi ne do nagrade za preostale uveljavljane izvensodne storitve.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča št. I U 2481/2018 z dne 9. 10. 2019 tako, da je na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ-1) in 1. odstavka 7. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (v nadaljevanju: Pravilnik) zavrnila tožničin zahtevek z dne 2. 11. 2018 za odmero nagrade svetovalki za begunce in povračilo stroškov zastopanja prosilca A. A., ki ga je vložila priporočeno po pošti dne 5. 11. 2018 s prilogami, med drugim s fotokopijami sklepa Upravnega sodišča št. U I 2120/2018 z dne 24. 10. 2018, tožbe z dne 19. 10. 2018, pooblastila z dne 11. 10. 2018 in preklica pooblastila z dne 17. 10. 2018. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pojasnjuje, da je pri svojem prvem odločanju o zahtevku tožnice dne 12. 11. 2018 izdala sklep, s katerim je tožničin zahtevek - stroškovnik zavrgla, zoper navedeno odločitev pa je tožnica sprožila upravni spor s tožbo, ki ji je to sodišče ugodilo in navedeni sklep odpravilo s sodbo št. I U 2481/2018 z dne 9. 10. 2019 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Pri ponovnem odločanju o tožničinem zahtevku - stroškovniku je tožena stranka sledila napotkom sodišča v citirani sodbi št. I U 2481/2018 z dne 9. 10. 2019 in ugotovila, da je bila v zadevnem postopku priznanja mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji že izdana odločba, ki je postala pravnomočna dne 7. 11. 2018. Nadalje je tudi ugotovila, da je imenovani prosilec že dne 17. 10. 2018 tožnici preklical pooblastilo za zastopanje, vendar je tožnica nato s tožbo z dne 19. 10. 2018 sprožila upravni spor pri Upravnem sodišču ne da bi za to imela pooblastilo, ki ji ga je prosilec A. A. že pred tem preklical dne 17. 10. 2018 ter o tem obvestil tako tožnico, kot tudi Ministrstvo za notranje zadeve, sedaj toženo stranko. Ker tožnica ni imela izkazanega pooblastila s strani prosilca za vložitev tožbe, glede na določila 1. in 2. odstavka 2. člena Pravilnika tudi ni upravičena do nagrade na podlagi 1. odstavka tar. št. 30 Odvetniške tarife za sestavo tožbe z dne 19. 10. 2018 in tudi ne do nagrade na podlagi tar. št. 39 Odvetniške tarife za tri posamezne izvensodne storitve v višini 25 točk in tudi ne do nagrade na podlagi tar. št. 46 Odvetniške tarife, glede na določilo 1. odstavka 5. člena Pravilnika, saj navedene storitve po navedenih postavkah, ki jih je tožnica uveljavljala v svojem zahtevku - stroškovniku, niso bile opravljene pred Upravnim niti pred Vrhovnim sodiščem, zato tudi ni upravičena do nagrade in odmere stroškov.

3. Tožnica uvodoma v tožbi navaja, da jo vlaga kot svetovalka za begunce zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 3. in 7. točke 2. odstavka 237. člena ter 2. točke 129. člena in 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Meni, da ker je bila zahteva zavržena, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Toženi stranki očita, da je njeno zahtevo ponovno zavrgla in da je že iz tega razloga podana kršitev 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Po stališču tožnice ne drži, da bi bilo vprašanje obstoja pravnega interesa za priznanje nagrade in povrnitev stroškov lahko pogojevano s preklicem pooblastila prosilca za mednarodno zaščito. Poudarja, da je v okviru veljavnega pooblastilnega razmerja še preden ji je imenovani prosilec za mednarodno zaščito preklical pooblastilo za zastopanje, zanj kot svetovalka za begunce opravila več opravil, ki so plačljive po Odvetniški tarifi, kot so študij dokumentacije in mednarodnih dokumentov, telefonske poizvedbe oziroma za to potrebni telefonski impulzi, tiskanje dokumentacije, potni stroški za prihod v Azilni dom na konferenco s prosilcem. Toženi stranki še očita, da je v svojih razlogih ponovno in nestrokovno povzela sklep Upravnega sodišča št. I U 2120/2018-8 z dne 24. 10. 2018, da naj bi prosilčev preklic pooblastila vplival na podanost procesne legitimacije. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, naj ugotovi, da je upravičena do priznanja nagrade povračila stroškov in da odloči, da se jo oprosti vseh stroškov tega postopka, ter naj tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt spremeni tako, da se glasi: „Zahtevi za priznanje nagrade in povračila stroškov – tožeče stranke se ugodi in se ji prizna nagrada v znesku 107,86 EUR, ki se jih v roku 15 dni izplača iz sredstev proračuna RS na njen TRR“, oziroma podredno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in upravni akt v celoti odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev tožničinih stroškov postopka v višini 96,39 EUR.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišča skladno z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) predložila predmetni upravni spis in vložila odgovor na tožbo. V njem izrecno vztraja, da tožnica ni upravičena do nagrade in povrnitve stroškov, saj ji je imenovani prosilec predhodno preklical pooblastilo za zastopanje in nato za zastopanje pooblastil Odvetniško družbo B. B. o.p. - d.o.o, kar jasno kaže, da si je v upravnem sporu zoper toženo stranko pravočasno oziroma uspešno poiskal pravno pomoč, pred tem pa so vsa dejanja v upravnem postopku za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji za imenovanega prosilca opravljali pooblaščenci Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (v nadaljevanju: PIC), kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožnica vztraja pri svojih navedbah v tožbi in sodišču predlaga, naj to zadevo obravnava prednostno.

K točki 1:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita iz razlogov, s katerimi je pravilno in celovito utemeljila sprejeto odločitev v sedaj izpodbijani odločbi, izdani v ponovljenem postopku po pravnomočni sodbi št. I U 2481/2018 z dne 9. 10. 2019, s katerimi se sodišče v celoti strinja in jih zato na podlagi 2. odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja, glede na vsebino tožbe pa dodaja:

8. Plačilo nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce za kar gre v obravnavani sporni zadevi, je vezano na zagotavljanje pomoči v zvezi s postopkom pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem. Pri tem lahko, glede na določbo 1. odstavka 2. člena Pravilnika, prosilec za podporo in pravno pomoč izbere le enega svetovalca iz imenika svetovalcev ter se z njim dogovori in ga pooblasti za zastopanje. Izbrani svetovalec pa mora pred začetkom opravljanja zastopanja pooblastilo posredovati Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljevanju tudi Ministrstvo oziroma tožena stranka). Prosilec lahko med postopkom zamenja svetovalca. O tem nemudoma pisno obvesti Ministrstvo in navede razloge za zamenjavo (prvi stavek 10. odstavka 2. člena Pravilnika). Določilo 4. člena Pravilnika tudi določa, da predloži svetovalec za vsak postopek, v katerem je nudil podporo in pravno pomoč prosilcu, Ministrstvu stroškovnik z dokazili, ki izkazujejo upravičenost do nagrade in povračila stroškov. Svetovalec stroškovnik predloži v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi oziroma treh mesecev po pravnomočnosti odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V konkretnem primeru pa med strankama ni sporno, da je imenovani prosilec že dne 17. 10. 2018 preklical pooblastilo tožnici za zastopanje, vendar je kljub temu tožnica s tožbo z dne 19. 10. 2018 sprožila upravni spor, četudi ji je prosilec A. A. predhodno preklical pooblastilo za zastopanje že dne 17. 10. 2018 in s tem seznanil tako tožnico, kot tudi Ministrstvo. Zato je utemeljen in logičen zaključek tožene stranke, da tožnica, ker ni imela izkazanega pooblastila prosilca za vložitev tožbe, glede na določila 1. in 2. odstavka 2. člena Pravilnika tudi ni upravičena do nagrade na podlagi 1. odstavka tar. št. 30 Odvetniške tarife za sestavo tožbe z dne 19. 10. 2018 in tudi ne do nagrade za preostale uveljavljane izvensodne storitve.

9. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je v zadevi sporna le pravna presoja dejstev, ki med strankama niso sporna Ker po mnenju sodišča dejansko stanje ni sporno, ima sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo zakonodajalca, da lahko o zadevi odloči tudi brez glavne obravnave.

11. V zadevi je bilo odločeno po sodnici posameznici na podlagi 2. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1. K točki 2:

12. Odločitev o stroških temelji na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, kakor je odločilo tudi v obravnavanem primeru.