Jedro

Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku vseh tožnikov izjav ni natančno in argumentirano ocenil, niti ni, v povezavi s tožnikovimi izjavami, natančno in celovito presodil vseh predloženih dokazil, na katera se tožnik sklicuje tekom celotnega postopka, dodatno v novem postopku tudi na predložen poziv na plačilo sodne takse v upravnem sporu zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Do dokazila, relevantnega za oceno, ali je bil tožnik izbrisan, se ni prav z ničemer opredelil.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana št. 214-3200/2013-19 z dne 28. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je (v ponovljenem postopku) z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za izdajo posebne odločbe državljanu Republike Slovenije, ki je bil kot državljan nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva na podlagi 1.b člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD) in hkrati odločil, da stroški v postopku niso nastali.

2. Prvostopenjski organ je z vpogledom v uradne evidence ugotovil, da je tožnik pridobil državljanstvo Republike Slovenije dne 21. 5. 2001 in da mu pred tem ni bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Na podlagi podatkov, ki jih je pridobil iz evidence registra stalnega prebivalstva, je razvidno, da tožnik ni bil odjavljen na podlagi 81. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS št. 1/91 – I). Iz predloženih dopisov Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije št. 0301-11/21-XVII-133.390 z dne 14. 3. 2001 ter št. 0301-11/09-XVII-133.390 z dne 10. 6. 1999 in Upravne enote Ljubljana, Oddelka za matične zadeve št. 2/04-08-201-1229/1999 z dne 27. 3. 2001 je razvidno, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U 1432/94-5 z dne 9. 10. 1997 (v nadaljevanju odločba Vrhovnega sodišča), v sodnem preizkusu zakonitosti, odpravilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije št. 0011/7-XVII-133-390 z dne 16. 8. 1994 (v nadaljevanju zavrnilna odločba MNZ), s katero je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo zahtevek tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Glede na to, da je tožnik vložil zahtevek za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, je na podlagi 13. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije izenačen z državljani Republike Slovenije, z izjemo možnosti nakupa nepremičnin. To pomeni, da mu ni prenehala prijava stalnega prebivališča na podlagi določb 81. člena Zakona o tujcih, saj ima neprekinjeno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu …, Ljubljana od 6. 10. 1976. Tožnik je bil o navedenih ugotovitvah prvostopenjskega organa pisno seznanjen, dana pa mu je bila tudi možnost, da se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Tožnik se je v danem roku izjavil o ugotovljenih dejstvih in predložil številna dokazila ter posebej izpostavil napačno ugotovitev dejanskega stanja. Prvostopenjski organ je po prejemu tožnikove izjave ponovno zaprosil Oddelek za javni red Upravne enote Ljubljana, da ponovno preveri stalno prebivališče za tožnika. Iz odgovora je bilo ponovno razvidno, da tožniku ni bilo odjavljeno stalno prebivališče na naslovu …, Ljubljana, na podlagi 81. člena Zakona o tujcih. Prvostopenjski organ se je opredelil do tožnikove pisne izjave, podane v upravnem postopku. Prvostopenjski organ ponovno ugotavlja, da je imel tožnik v Republiki Sloveniji od dne 6. 10. 1976 ves čas prijavljeno stalno prebivališče na naslovu …, Ljubljana in ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva podlagi določb 81. člena Zakona o tujcih. Na podlagi navedenega prvostopenjski organ ponovno ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, določenega v 1.b členu ZUSDDD.

3. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva v smislu izpolnjevanja pogoja izbrisa iz registra stalnega prebivalstva iz 1.b člena ZUSDDD in da ima od 6. 10. 1976 dalje neprekinjeno prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji na naslovu …, Ljubljana. Tožniku dodatno pojasnjuje, da je iz upravne zadeve in uradnih evidenc razvidno, da je bila tožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije z zavrnilno odločbo MNZ najprej zavrnjena, zato so zanj dva meseca po dokončnosti odločbe, kot je to določal 81. člen Zakona o tujcih, začele veljati določbe navedenega zakona in da je bil z dnem, ko so zanj začele veljati določbe Zakona o tujcih, dejansko izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Vendar pa je bil tožnik zaradi odprave zavrnilne odločbe o (ne)sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po odločbi Vrhovnega sodišča, ki učinkuje za nazaj in odpravlja vse pravne posledice zavrnilne odločbe MNZ, na podlagi 13. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v pravicah in dolžnostih, vse od vložitve prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, do sprejema v državljanstvo dne 8. 5. 2001, v svojih pravicah in obveznostih izenačen z državljani Republike Slovenije in se ne more šteti, da je bil izbrisan v smislu izpolnjevanja pogoja izbrisa iz registra stalnega prebivalstva iz 1.b člena ZUSDDD.

4. Tožnik s tožbo izpodbija prvostopenjsko odločbo v zvezi z drugostopenjsko odločbo. Zatrjuje, da prvostopenjski organ v ponovljenem postopku ni sledil navodilom iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 26/2014-9 z dne 5. 11. 2014 in zato je dejansko stanje glede njegovega izbrisa še vedno nepopolno ugotovljeno. Odpravljena je bila le procesna napaka s tem, da je prvostopenjski organ tožniku omogočil, da se o spornih vprašanjih izjavi. Kljub temu, da je vsebina izjave v odločbi izčrpno povzeta, se prvostopenjski organ do nobenega od spornih vprašanj ni opredelil. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi celo ugotovil, da je bil tožnik leta 1994 dejansko izbrisan, kljub temu pa v nadaljevanju obrazložitve zatrdi, da se zaradi kasnejše pridobitve državljanstva ne more šteti, da je bil izbrisan v smislu izpolnjevanja pogoja izbrisa iz registra stalnega prebivalstva iz 1.b člena ZUSDDD. Tožnik navaja, da je star že 79 let in zato sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi ne le z odpravo nezakonite odločbe, ampak z njeno spremembo v postopku sojenja polne jurisdikcije, potem ko bo na glavni obravnavi ugotovilo dejansko stanje, ker je to potrebno zaradi učinkovitega varstva ustavnih pravic (7. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

5. Tožena stranka je po pozivu sodišča, v skladu z določili 38. člena ZUS-1, predložila predmetne upravne spise ter obenem vložila odgovor na tožbo, v katerem v celoti prereka navedbe tožnika in vztraja pri izpodbijani odločbi. Sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet upravnega spora uvodoma navedena odločba, s katero je prvostopenjski organ zavrnil prošnjo tožnika za izdajo posebne odločbe državljanu Republike Slovenije, ki je bil kot državljan nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva na podlagi 1.b člena ZUSDDD. Izpodbijana odločitev temelji na podatkih iz uradnih evidenc, da tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva na podlagi 81. člena Zakona o tujcih in da je bil tožnik, ki je vložil zahtevo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, na podlagi 13. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije izenačen z državljani Republike Slovenije ter mu ni prenehala prijava stalnega prebivališča na naslovu …, Ljubljana, na katerem ima prijavljeno stalno prebivališče vse od 6. 10. 1976 dalje.

8. Sodišče je v obravnavani zadevi že odločilo, in sicer je prvič s sodbo I U 26/2014-9 z dne 5. 11. 2014 tožbi ugodilo in odpravilo tedaj izpodbijano odločbo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede tožnikovega (ne)izbrisa in ker je ugotovilo, da je pri izdaji tedanje izpodbijane odločbe prišlo do bistvene kršitve pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker tožniku v prvostopenjskem postopku ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je prvostopenjski organ odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Sodišče je zato prvostopenjskemu organu naložilo, da mora v ponovljenem postopku pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje in dati tožniku možnost, da se seznani s trditvijo, da ni bil nikoli izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in da se o tej trditvi izjasni.

9. Po preučitvi obravnavane zadeve sodišče ugotavlja, da odločitev prvostopenjskega organa ni pravilna. Tožnik se v tožbi utemeljeno sklicuje na to, da v ponovljenem postopku niso bili v celoti spoštovani napotki sodišča iz sodbe opr. št. I U 26/2014-9 z dne 5. 11. 2014 in da prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku ni dovolj razčistil dejanskega stanja glede, v obravnavanem primeru, odločilne okoliščine, ali je bil tožnik izbrisan.

10. Sodišče je že v citirani (predhodni) sodbi navedlo, da tožnik zatrjuje, da vse do leta 2001, ko je pridobil državljanstvo Republike Slovenije, ni mogel uveljavljati nobenih pravic, vezanih na stalno prebivališče, med drugim ni mogel pridobiti osebne izkaznice, podaljšati vozniškega dovoljenja, legitimiral se je lahko le s potrdilom o vloženi prošnji za začasno prebivališče z dne 19. 9. 1994 in ni mogel pridobiti zdravstvene kartice in obiskati zdravnika, pri čemer je za svoje navedbe predložil tudi dokazila.

11. V zvezi s tožnikovimi navedbami in zanje predloženimi dokazili iz (sedaj) izpodbijane odločbe zgolj pavšalno izhaja, da podaja vloge še ne dokazuje dejanskega stanja, ker se upravičenost tistega, kar se zahteva z vlogo, ugotavlja šele v postopku, da predložena potrdila ne izkazujejo tega, kar tožnik trdi, ker se ta potrdila izdajajo na zahtevo stranke, ki sama navede zakaj tako potrdilo potrebuje in zato predložena potrdila o vloženih prošnjah ne spremenijo dejstva, da tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva.

12. Sodišče je že ob prvotnem obravnavanju predmetne zadeve pri danih napotkih upoštevalo, da tožnik ves čas zatrjuje, da je bil izbrisan in da zato ni mogel uveljavljati nobenih pravic, vezanih na stalno prebivališče, zaradi česar je sodišče menilo, da mora prvostopenjski organ v ponovljenem postopku predmetni zadevi nameniti posebno skrb ter vse tožnikove navedbe in zanje predložena dokazila skrbno presoditi.

13. Vendar pa prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku vseh tožnikov izjav ni natančno in argumentirano ocenil, niti ni, v povezavi s tožnikovimi izjavami, natančno in celovito presodil vseh predloženih dokazil, na katera se tožnik sklicuje tekom celotnega postopka, dodatno v novem postopku tudi na predložen poziv na plačilo sodne takse v upravnem sporu zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prvostopenjski organ je to dokazilo v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer navedel, vendar se do tega dokazila, relevantnega za oceno, ali je bil tožnik izbrisan, ni prav z ničemer opredelil. Drugostopenjski organ pa je v svoji odločbi med drugim navedel, da je bil tožnik dejansko izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Zato je dejansko stanje v obravnavani sporni zadevi še vedno nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka.

14. Ker, glede na navedeno, prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ni v zadostni meri sledil napotkom sodišča iz sodbe opr. št. I U 26/2014-9 z dne 5. 11. 2014, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena in ker so bile v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljene kršitve pravil postopka.

15. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za opravo glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

16. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje v zvezi z dejstvom, ali je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ali ne, pri tem pa bo moral pred izdajo odločbe tožnika tudi zaslišati.