Jedro

Glede na osnovno prošnjo dopolnitev ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, ostalo je nerazjasnjeno, za katero zadevo želi prosilka pravno pomoč, zato je bilo zavrženje prošnje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno. Postavitev zahtevka je v dispoziciji stranke in njeni aktivnosti. Organ po uradni dolžnosti ne more postaviti zahtevka in nadomestiti volje stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči z dne 26. 3. 2015. V obrazložitvi je navedel, da je bila vložena prošnja nepopolna, zato je prosilko z dopisom pozval, da jo dopolni in natančno opredeli oz. navede, za kateri sodni postopek si prizadeva pridobiti brezplačno pravno pomoč, hkrati pa dostavi vse listine v zvezi z zadevo. Prosilka je na poziv odgovorila, vendar je vloga tudi po pozivu ostala nepopolna in nerazumljiva in kot taka nesposobna za obravnavanje, zato jo je v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel. Tožnica v tožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da je mentalno čisto uničena, ker se nanjo pritiska, kot da bi bila pravnik. Pošilja se jo od Poncija do Pilata. Misli, da je prošnji priložila vse. Je na Zavodu za zaposlovanje. Ne ve, kaj se pričakuje od nje, da točno opredeli sodni postopek. Nima kopije in ne ve, kaj je napisala. Je raztresena, boli jo hrbtenica. Če se spomni, misli, da je navedla ime sodišča in sicer je to Okrajno sodišče v Ljubljani, izvršilni oddelek. Še sedaj ne ve, ker je to zanjo preveč komplicirano vprašanje, kaj naj natančno navede, za katero dejanje gre in v katerem stanju postopka želi BPP. Zanjo se piše v preveč pravniškem jeziku. Ne ve, zakaj ni bila obveščena, da ni dolžnost organa, da po uradni dolžnosti pridobi njeno dokumentacijo. Razumljivo, da prvostopni organ za BPP iz prošnje ni mogel razbrati, za katero dejanje želi BPP, saj sama več ne ve, kaj bi rad od nje. Namesto, da naj bi ji sodišče pomagalo, se začne enostransko sklicevati na člene zakona, kot da bi naj ona razumela te člene. S sklepom je šla na sodišče in prosila, da njeno dokumentacijo na izvršbi pošljejo k njim. Vprašala bo tudi, če organ njih zaprosi za dokumentacijo z imenom in priimkom in pojasnilom, zakaj to potrebuje ali bi oni organu poslali. Bistvo vsega je, da si upravičen do BPP in ne to in ono. Iz njenega statusa izhaja, da je upravičena do tega in to je bistvo vsega. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Sodišče je tožnico pozvalo, da predloži izpodbijani akt (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 846/2015 z dne 29. 5. 2015). Tožnica sklepa ni poslala, poslala pa je dne 10. 8. 2015 dopis, da naj ji sodišče pojasni, kaj je izpodbijani akt. Ker je sodišče prejelo upravni spis, je štelo, da predložitev ni potrebna.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je toženka, ker je ocenila, da je tožničina prošnja z dne 26. 3. 2015 tudi po dopolnitvi z dne 22. 5. 2015 ostala nepopolna in tudi nerazumljiva, le to zavrgla.

Sodišče z njeno presojo prošnje in dopolnitve soglaša. Tožnica je v prošnji, v rubriki „III – Podatki o zadevi, navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“ navedla: „vse kar je vezano na Ustavno sodišče, ker tudi prej nisem znala odgovoriti Upravnemu sodišču“, rubriko – „Pravna zadeva“ pa je pustila prazno. Po pozivu, da natančno opredeli oz. navede, za kateri sodni postopek si prizadeva pridobiti brezplačno pravno pomoč (opr. št. zadeve in ime sodišča, pred katerim se vodi zadeva), hkrati pa dostavi tudi vse listine v zvezi z zadevo, pa je navedla, da naj organ glede listin in opr. št. zadeve poizve pri sodišču, pri katerem se vodi zadeva in sicer je to izvršba, Miklošičeva cesta, Okrajno sodišče, ker nikakor ne najde listin, lahko da jih je nekje pustila ali pozabila. Glede na osnovno prošnjo dopolnitev ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, ostalo je nerazjasnjeno, za katero zadevo želi prosilka pravno pomoč, zato je bilo zavrženje prošnje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno.

V zadevi je sporno, ali bi moral upravni organ sam po uradni dolžnosti dopolniti prošnjo s pridobitvijo listin oz. pridobiti podatke o zadevi. Na podlagi 4. alineje tretjega odstavka 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) mora prosilec v prošnji navesti: „podatke o zadevi“. V obravnavani zadevi pa prosilka podatkov, na podlagi katerih bi organ lahko identificiral zadevo, za katero je za BPP prosila, ni navedla. V osnovni prošnji navaja Ustavno in Upravno sodišče, nato pa izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani. Torej v zadevi ni bila sporna pridobitev listin, pač pa opredelitev prošnje v okviru postavitve zahtevka za BPP, kar organ s pridobitvijo listin (katere naj bi pridobil tudi ni jasno) ni mogel storiti. Postavitev zahtevka je v dispoziciji stranke in njeni aktivnosti. Organ po uradni dolžnosti ne more postaviti zahtevka in nadomestiti volje stranke.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.