Jedro

Tožnik je samska oseba, upokojenec, ki je v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje za BPP prejel 850,84 EUR pokojnine. Poleg tega je prejemnik katastrskega dohodka in subvencij iz kmetijske dejavnosti: v letu 2009 je prejel 868,28 EUR katastrskega dohodka in 1.509,01 EUR subvencij oziroma skupaj 2.377,29 EUR, kar znaša mesečno povprečno 198,11 EUR dohodka iz kmetijske dejavnosti. Njegov povprečni mesečni dohodek tako znaša 481,72 EUR, kar presega dvakratnik minimalnega dohodka. Zato ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 9. 6. 2010 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Krškem št. I P 116/2010 za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku na prvi stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Pri odločitvi se je oprla na 2. člen v zvezi z 2. odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 in nadaljnji) in na podatke, da je tožnik upokojen in je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel skupaj 850,84 EUR pokojnine, poleg tega pa je prejemnik katastrskega dohodka ter subvencij iz kmetijske dejavnosti, tako da je v letu 2009 prejel 868,28 EUR katastrskega dohodka in 1.509,01 EUR subvencij, kar skupaj znaša 2.377,29 EUR dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma mesečno 198,11 EUR, ter da je iz potrdila UE Brežice št. 021-13/2010-273 z dne 25. 5. 2010 razvidno, da živi tožnik sam na naslovu ... Tožnik je bil z navedenimi ugotovitvami tožene stranke seznanjen dne 29. 6. 2010 na ustnem razgovoru, v katerem je navedel, da mesečno prejema pokojnino ter potrdil, da je prejel navedene subvencije in katastrski dohodek, vendar vseeno želi prejeti zaprošeno brezplačno pravno pomoč. Ker tožnik prejema mesečni dohodek, ki je višji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožena stranka zaključuje, da ne izpolnjuje finančnega kriterija za odobritev brezplačne pravne pomoči v smislu 13. člena ZBPP, ki ga tožena stranka v svoji obrazložitvi povzema, pri čemer ugotavlja, da znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 226,80 EUR, dvakratnik tega zneska pa 453,60 EUR. Glede na navedene ugotovitve je tožena stranka prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč zavrnila na podlagi ugotovitve, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nesprejemljiva, odločitev tožene stranke pa napačna in ne ustreza resničnemu namenu brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot tudi ne dejanskemu premoženjskemu stanju tožnika, ki prejema pokojnino v mesečnem znesku 283,61 EUR, oziroma v treh mesecih 850,84 EUR, pri čemer je tožena stranka upoštevala tudi katastrski dohodek ter subvencije za leto 2009 v povprečnih mesečnih zneskih 198,11 EUR. V tej zvezi tožnik poudarja, da le obdeluje zemljo, da ne propada, vendar je še vedno napisana na pokojno mamo in očeta tožnika „in je tudi ta zemlja predmet pravdnega postopka P 116/2010 Okrožnega sodišča v Krškem“. Četudi tožnik prejme kakšen dohodek iz naslova nepremičnin, v tožbi poudarja, da ga ne porabi zase, pač pa za same nepremičnine in za obdelovanje kmetije, ker gre namreč za večje število nepremičnin, sama kmetija pa mu ne prinese tako velikega dohodka, s katerim bi tožnik lahko živel. Poudarja, da se tako tožnik dejansko iz meseca v mesec prebija s svojo nizko pokojnino. Tožnik meni, da bi bilo potrebno ugotoviti, kar iz obrazložitve odločbe ne izhaja, kakšno subvencijo naj bi tožnik prejel, ker se namreč določene subvencije ne štejejo med lasten dohodek, prav tako pa se med lasten dohodek ne štejejo določeni dohodki iz kmetijske dejavnosti, iz same odločbe pa ni razvidno, ali tožnik prejema tak dohodek. Tudi sicer tožnik meni, da bi tožena stranka morala pridobiti podatke za zadnje tri mesece, torej ugotoviti, ali tožnik tudi v letu 2010 prejema subvencijo, za katero je potrebno vsakoletno izpolnjevanje pogojev oziroma kakšen je njegov sedanji katastrski dohodek, če ga sploh ima „glede na to, da sploh ni lastnik nepremičnin“ in je prepričan, da tožena stranka ne bi smela uporabiti podatkov iz leta 2009, temveč le za zadnje tri mesece. Po prepričanju tožnika bi mu morala tožena stranka odobriti zaprošeno brezplačno pravno pomoč. Sodišču predlaga, da po izvedbi dokazov z zaslišanjem tožnika in tožene stranke ter vpogledom v predmetni upravni spis, ki naj ga predloži tožena stranka, izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži v plačilo vse nastale stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in se nanje v celoti sklicuje. Dodatno pa še navaja, da je napačna trditev tožnika, da tožena stranka ne bi smela upoštevati dohodka, ki ga ima tožnik iz naslova nepremičnin, saj le-tega za nepremičnine tudi porabi. Iz priloge C3 zadeve jasno izhaja, da je tožnik v letu 2009 prejel katastrskega dohodka za 868,28 EUR in subvencij v višini 1.509,01 EUR, kar je tožnik na razgovoru dne 29. 6. 2010 tudi priznal. Prav tako pa tožena stranka opozarja na 30.a člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 54/92 in nadaljnji), ki določa, da se katastrski dohodek šteje za dohodek prosilca, in na 27. člen ZSV, ki jasno opredeljuje, kateri prejemki se ne štejejo kot dohodek prosilca. V zvezi s tožbenim ugovorom, da bi morala tožena stranka ugotoviti, ali je prosilec v zadnjih treh mesecih od vložitve prošnje za BPP prejel katastrski dohodek in subvencije, pa tožena stranka odgovarja, da se katastrski dohodek odmeri enkrat letno, prav tako pa tudi subvencij upravičenec ne pridobi vsak mesec, ampak enkrat letno, in sicer glede na kulturo rastline in velikost zemljišča oziroma glede na število in vrsto živali, ki jih uveljavlja v zahtevku za subvencijo. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje sodišča v obravnavanem primeru je uvodoma navedena izpodbijana odločba (s katero je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku na prvi stopnji v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I P 116/2010 in za oprostitev plačila stroškov postopka) na podlagi podatkov o dohodkih tožnika, ki je v smislu določil 23. člena ZBPP samska oseba, upokojenec, ki je v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje za BPP prejel 850,84 EUR pokojnine. Poleg tega pa je tudi prejemnik katastrskega dohodka in subvencij iz kmetijske dejavnosti v letu 2009, tako da je prejel 868,28 EUR katastrskega dohodka in 1.509,01 EUR subvencij oziroma skupaj 2.377,29 EUR, kar znaša mesečno povprečno 198,11 EUR dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma povprečni mesečni dohodek tako znaša 481,72 EUR, kar presega dvakratnik minimalnega dohodka t.j. 453,60 EUR, navedene podatke pa je tožnik, ko je bil ustno zaslišan dne 29. 6. 2010 izrecno potrdil ter še izjavil, da kljub temu želi prejeti zaprošeno brezplačno pravno pomoč, čeprav je bil posebej seznanjen, da ne izpolnjuje finančnega kriterija za odobritev brezplačne pravne pomoči, določenega v 13. členu ZBPP, ob trenutni vrednosti osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 226,80 EUR oziroma dvakratnik 453,60 EUR. Teh podatkov tožnik tudi v tožbi ne izpodbija, zato jih je po mnenju sodišča šteti za med strankama nesporne v smislu 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji).

V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da lahko v celoti sledi utemeljitvi tožene stranke, ker je ta pravilna in skladna s podatki v listinah predloženega upravnega spisa ter ima podlago v zakonu, tožnik pa v tožbi niti ne zatrjuje, da izpodbijana odločba ne bi bila zakonita, temveč iz tožbe izhaja le, da je tožnik nezadovoljen z odločitvijo tožene stranke v izpodbijani odločbi, iz katere tudi sicer ne izhaja kakršnakoli nezakonitost, na katero bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. Tožena stranka je v postopku ugotovila in v svoji obrazložitvi navedla vse pravno-relevantne okoliščine obravnavanega primera tako v pravnem kot dejanskem pogledu ter se opredelila do navedb tožnika v njegovi vlogi za odobritev brezplačne pravne pomoči ter na ustnem zaslišanju dne 29. 6. 2010 z argumentiranimi razlogi, ki jih tožnik v tožbi konkretno ne izpodbija. Na tej podlagi je zato sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Po določilu 2. odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni potrebno ponavljati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Preostale tožbene navedbe pa na presojo sodišča v obravnavani sporni zadevi niti ne morejo vplivati, saj je v konkretnem primeru predmet presoja sodišča zgolj zakonitost uvodoma navedene odločbe tožene stranke, ki pa je po presoji sodišča pravilna in zakonita.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja kot enega izmed pogojev, ki morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjeni, je bila njena odločitev, da tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrne, pravilna.

Če sodišče tožbo zavrne, kot tudi če jo zavrže ali če se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).