Jedro

Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor tretje. Pojasnilo je, da lahko skladno s 64. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) tretji vloži ugovor le v primeru, ko je predmet izvršbe znan in natančno določen oz. določljiv. Tretji pridobi pravni interes za vložitev ugovora šele po rubežu konkretnih premičnin in lahko šele takrat vloži morebiten ugovor. V predmetnem postopku rubež premičnin ni bil opravljen. Iz poročila izvršitelja z dne 24. 6. 2017 izhaja, da je bil rubež 24. 6. 2017 neizveden, ker dolžnik na naslovu ni dovolil oprave rubeža. Tudi tretja je v ugovoru navedla, da je bila o nameravanih izvršilnih dejanjih izvršitelja šele obveščena. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Ugovor tretje je nedovoljen.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretja iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da se ne strinja z interpretacijo zakonskih določb, konkretno 64. člena ZIZ. Isto izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1650/05, v katerem gre za praktično identično dejansko stanje. Naša procesna ureditev ne pozna procesne predpostavke preuranjenosti vloge. Vprašanje preuranjenosti se po svoji vsebini lahko pojavi v okviru presoje dovoljenosti strankine vloge, če iz zakona izhaja časovni trenutek, pred katerim ni mogoče vložiti vloge, kar iz dikcije 64. člena ZIZ ne izhaja. Izpolnjen je tudi pravni standard določljivosti premičnin, saj je ugovoru navedla, da so vse premičnine na naslovu njena last in zato izvršba ni dopustna.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo strankama.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V zadevi gre pravzaprav za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da rubež premičnin še ni bil opravljen, ker dolžnik ni dovolil oprave rubeža, in da je bila tretja obveščena le o nameravanih izvršilnih dejanjih izvršitelja (2. in 5. točka obrazložitve). Tega v pritožbi ne zanika. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 64. člena ZIZ, da lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor [...]. V zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Po razlagi sodišča prve stopnje je dolžnikova stvar in s tem predmet izvršbe določen(a) oz. določljiv(a) šele v trenutku rubeža. Razlog je v tem, ker šele takrat pridobi upnik zastavno pravico na zarubljenih stvareh na podlagi prvega odstavka 87. člena ZIZ. Zato povzete določbe zakona določajo časovni trenutek kdaj je možno vložiti ugovor tretjega in ne drži nasprotna navedba v pritožbi.

7. Edini argument tretje za po njenem pravilno uporabo materialnega prava je en primer v sodni praksi. Vendar so tudi nasprotni, novejši primeri, ki potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje1. Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo tretje kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklepi VSL III Ip 2227/2014, VSC II Ip 481/2013, VSL I Ipg 2500/2007, VSL III Cp 1656/2005.