Jedro

Po določilu 184. člena ZD se popis in cenitev pokojnikovega premoženja lahko opravi poleg primeroma naštetih razlogov tudi iz drugih opravičenih razlogov. Med te po oceni sodišča sodi tudi različen režim dedovanja zapuščine. Sodišče bo dodatni sklep o dedovanju v sefu hranjenega zapustnikovega premoženja namreč lahko izdalo šele, ko bo ugotovilo naravo tega premoženja. Če bo šlo za denarna sredstva, bodo ta glede na oporočna določila pripadala pritožnici kot oporočni dedinji, za morebitne druge predmete pa bo veljal režim zakonitega dedovanja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep: - v II. točki izreka tako spremeni, da se popis in cenitev vsebine sefa zaupa delavcu Okrajnega sodišča v Litiji, ki ga določi sodnik, - v V., VI. in VII. točka izreka razveljavi, sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odredilo popis in cenitev vsebine sefa št. 20A, ki ga je pokojni imel pri X., d.d., v ..., in to delo zaupalo notarju A. A. Dedinji B. B. je naložilo, da založi predujem za popis in cenitev v višini 400,00 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedinja B. B. Navaja, da jo je uslužbenka X., d.d., obvestila, da je imel partner pri banki sef, ki mu je potekla najemnina. Zato je predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pri čemer popisa in cenitve premoženja v sefu ni zahtevala. Med dediči ne obstaja spor, ki bi zahteval zavarovanje premoženja oziroma varstvo interesov dedičev. Popisa in cenitve tudi ni zahteval skrbnik, niso ga zahtevali upniki ali volilojemniki. Prav tako ne gre za omejitev dedovanja po 128. členu ZD. Za popis tudi niso podani drugi opravičljivi razlogi, kot so predlog za ločitev zapuščine ali neznani dediči. Sodišče bi si moralo prizadevati, da postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Odredba popisa in cenitve predstavlja prekomeren in nepotreben strošek zapuščinskega postopka. Sodišče bi to lahko naložilo tudi delavcu sodišča, kot to omogoča drugi odstavek 188. člena ZD.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz sklepa o dedovanju in volilu D 166/2015 z 12. 1. 2016 (list. št. 34 spisa) izhaja, da je sodišče upoštevalo oporoko zapustnika, po kateri je pritožnici zapustil hišo na naslovu ..., s pripadajočim zemljiščem, avtomobil A in ves denar, sestri C. C. stanovanje na otoku ... in v ..., zemljo pa sestri in bratu Č. Č. po enakih delih. Po predlogu pritožnice je sodišče 10. 2. 2016 odločalo še o dedovanju osebnega avtomobila B, glede katerega je, ker ta v oporoki ni bil omenjen, uvedlo zakonito dedovanje. Pritožnica je z vlogo 7. 9. 2016 ponovno predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede premoženja v sefu 20A, pri X., d.d., Poslovalnica ... Ker banka skladno z določili bančnega poslovanja kljub zahtevi sodišča ni posredovala podatkov o vsebini sefa, je sodišče izdalo izpodbijani sklep ter odredilo popis v sefu hranjenega zapustnikovega premoženja.

5. Po določilu 184. člena ZD se popis in cenitev pokojnikovega premoženja lahko opravi poleg primeroma naštetih razlogov tudi iz drugih opravičenih razlogov. Med te po oceni sodišča sodi tudi različen režim dedovanja zapuščine. Sodišče bo dodatni sklep o dedovanju v sefu hranjenega zapustnikovega premoženja namreč lahko izdalo šele, ko bo ugotovilo naravo tega premoženja. Če bo šlo za denarna sredstva, bodo ta glede na oporočna določila pripadala pritožnici kot oporočni dedinji, za morebitne druge predmete pa bo veljal režim zakonitega dedovanja.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da si mora sodišče tudi v zapuščinskem postopku skladno z načelom ekonomičnosti iz 11. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD prizadevati, da opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Ker določilo drugega odstavka 188. člena ZD omogoča, da popis in cenitev premoženja zapustnika lahko opravi tudi delavec sodišča, ki ga določi sodnik, v konkretnem primeru, ko gre zgolj za popis sefa, ki se nahaja v poslovalnici X. v ..., kjer je hkrati tudi sedež sodišča, ni razumnih razlogov, da bi se to delo naložilo notarju, kar bi postopek znatno podražilo. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi dedinje ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka tako spremenilo, da je popis in cenitev zaupalo delavcu Okrajnega sodišča v Litiji, ki ga določi sodnik, V., VI. in VII. točko izreka sklepa, ki se nanašajo na način izvršitve popisa s strani notarja in založitev predujma, pa je razveljavilo. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.