Jedro

Če je v verodostojni listini kot upnik naveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, potem RS ni aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo na podlagi te listine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikovemu predlogu za izvršbo ugodi. Pritožnik navaja, da je Republika Slovenija kot nesporna lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, s katerimi sicer gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, upravičen subjekt za uveljavljanje pravice do neplačanih civilnih plodov njenih nepremičnin. Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ne pomeni tudi tega, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zakoniti zastopnik RS v postopkih pred sodišči, marveč Sklad upravlja z nepremičninami le v pravnem prometu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov v odločitev prvega sodišča. Že iz razlogov izpodbijanega sklepa, ki jih pritožbeno sodišče na tem mestu zgolj kratko povzema, izhaja, da Republika Slovenija ni aktivno legitimirana v tem postopku, saj je skladu z določbami Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije Sklad pravna oseba, ki je bila ustanovljena zaradi gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki pa so resda v lasti Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče pa na pritožbene navedbe še dodatno pojasnjuje, da terjatev v obravnavani zadevi temelji na računu kot verodostojni listini, v katerem je kot upnik naveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Poleg tega se izstavljeni račun nanaša na obveznosti iz pogodbe, katere stranki sta Sklad in dolžnik v obravnavani zadevi. Splošno pravilo Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ je, da mora biti med drugim v izvršilnem naslovu naveden upnik.

Izjeme od tega pravila določa 24. člen ZIZ, ki pravi, da sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Tega pa RS kot predlagateljica izvršbe v obravnavani zadevi ni storila. Iz predloženih listin izhaja, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot samostojen pravni subjekt edini, ki bi lahko bil aktivno legitimiran v tej zadevi.

Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, ker pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep potrdilo.