Jedro

Če obdolženčev zagovornik deluje na podlagi pooblastila, ima obdolženec v primeru izdaje sklepa o ustavitvi postopka oziroma oprostilne sodbe, pravico tudi sam in ne le po svojem zagovorniku od države zahtevati povrnitev nagrade in potrebnih izdatkov, ki jih je imel z zagovornikom.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. S sklepom Okrajnega sodišča v Kopru I K 39302/2010 z dne 14. 2. 2011 je bil zoper obdolženega D. P. na podlagi 293. člena v zvezi s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavljen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 235. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Sodišče je v sklepu odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun. Dne 11. 5. 2011 je obdolženec na Okrajno sodišče v Kopru vložil stroškovnik z zahtevo za povrnitev stroškov nastalih v kazenskem postopku, ki je bil z navedenim sklepom pravnomočno ustavljen. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom Okrajnega sodišča v Kopru I K 39302/2010 z dne 29. 9. 2011 obdolžencu priznalo stroške v skupni višini 51,80 EUR, višji zahtevek pa je zavrnilo. Zoper navedeni sklep je obdolženec vložil pritožbo, ki jo je senat Okrožnega sodišča v Kopru s sklepom II Ks 39302/2010 z dne 15. 11. 2011 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je obdolženec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega in drugega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodnih sklepov. V obrazložitvi zahteve navaja, da zaradi napake sodišča ni imel zagovornika ob koncu glavne obravnave, da je krivično stališče sodišča, ki mu ni povrnilo stroškov za izdelavo „izvedenskega mnenja“ izvedenke J. M. ter da je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 96. člena ZKP, ker mu ni priznalo stroškov zagovornika, ki ga je v postopku, ki je bil s sklepom ustavljen sam plačal. 3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP, predlagala zavrnitev zahteve. Navaja, da je na vse navedbe zahteve za varstvo zakonitosti odgovorilo že sodišče druge stopnje, obdolženec pa v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja kršitve procesnega zakona, ki naj bi vplivale na zakonitost odločbe, vendar ne izkaže vzročne zveze med uveljavljeno procesno kršitvijo in nezakonitostjo napadene odločbe.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila poslana v odgovor obdolžencu, ki je v izjavi na odgovor vrhovne državne tožilke ponovil navedbe zahteve za varstvo zakonitosti ter poudaril, da iz prvega odstavka 96. člena ZKP jasno izhaja, da obdolžencu ob ustavitvi postopka pripadajo tudi izdatki in nagrada za njegovega zagovornika.

B.

5. Obdolženec v zahtevi za varstvo zakonitosti trdi, da je sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo prvi odstavek 96. člena ZKP, ker mu ni povrnilo nagrade in izdatkov zagovornika, ki ga je zastopal v postopku, ki je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru I K 39302/2010 z dne 14. 2. 2011 pravnomočno ustavljen. Poudarja, da je zagovornika med postopkom sproti in redno plačeval ter da je nepravilno stališče sodišča, da se mu stroški odvetniškega zastopanja ne priznajo zato, ker je njihovo povračilo zahteval sam, ne pa preko svojega zagovornika.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je obdolženca na podlagi pooblastila (priloga B1 spisa) v postopku zaradi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 235. člena KZ, ki je pred Okrajnim sodiščem v Kopru tekel zoper obdolženca, zastopal zagovornik odvetnik L. C., ki je bil navzoč na več glavnih obravnavah. Obdolženec je v tem postopku (sicer brez navedbe datuma na pooblastilu, priloga B6 spisa) zgolj za pregled spisa pooblastil tudi zagovornika M. K. 7. Okrajno sodišče v Kopru je s sklepom I K 39302/2010 z dne 14. 2. 2011 zoper obdolženca ustavilo kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 235. člena KZ. V izreku sklepa je sodišče odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun. Zoper navedeni sklep obdolženec ni vložil pritožbe. Sklep je postal pravnomočen dne 25. 2. 2011. 8. Dne 11. 5. 2011 je obdolženec na Okrajno sodišče v Kopru vložil stroškovnik s katerim je na podlagi sklepa o ustavitvi postopka zahteval povrnitev stroškov, med njimi tudi 2.594 točk za odvetniško zastopanje ter kilometrino zagovornikov odvetnikov C. in K. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom obdolžencu priznalo zgolj skupne stroške v višini 51,80 EUR, višji znesek pa je zavrnilo. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je obdolženec priglasil stroške v skupni višini 1113,60 EUR, za katere pa je sodišče presodilo, da jih lahko vložijo le odvetniki po odvetniški tarifi. Zoper navedeni sklep je obdolženec vložil pritožbo, ki jo je senat Okrožnega sodišča v Kopru zavrnil ter v razlogih sklepa navedel, da iz izreka sklepa o ustavitvi postopka ne izhaja odločitev sodišča, da potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

9. Če se kazenski postopek ustavi izreče sodišče v sklepu v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun.

10. Pritrditi gre obdolžencu, da je zmotno stališče, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo Okrajno sodišče v Kopru, da lahko po končanem kazenskem postopku stroške odvetniškega zastopanja uveljavlja le obdolženec preko svojega zagovornika. Obdolženca v obravnavanem primeru ni zastopal zagovornik po uradni dolžnosti, ki bi lahko po končanem kazenskem postopku terjal povračilo stroškov in nagrado za svoje delo, temveč sta obdolženčeva zagovornika delovala na podlagi mandatnega razmerja med njima in obdolžencem, ki jima je, kakor sam trdi, njune storitve sproti plačeval. V takšni situaciji, ko obdolženčev zagovornik deluje na podlagi pooblastila obdolženca, in ne po uradni dolžnosti, ima obdolženec v primeru izdaje sklepa o ustavitvi postopka oziroma oprostilne sodbe, pravico tudi sam in ne le po svojem zagovorniku (seveda ob ustrezno predloženem računu za odvetniško zastopanje) od države zahtevati povrnitev nagrade in potrebnih izdatkov, ki jih je imel z zagovornikom.

11. Ni pa mogoče pritrditi vložniku zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu kršilo prvi odstavek 96. člena ZKP. Sodišče je v sklepu o ustavitvi postopka, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o povrnitvi ustreznih izdatkov obdolženca, odločilo, da proračun obremenjujejo le stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, ne pa tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Navedeno pomanjkljivost v stroškovnem delu izreka sklepa o ustavitvi postopka je imel obdolženec možnost izpodbijati s pritožbo zoper ta sklep. Obdolženec zoper sklep o ustavitvi postopka ni vložil pravnega sredstva, zato je ta dne 25. 2. 2011 postal pravnomočen. Ker nagrada in potrebni izdatki obdolženčevih zagovornikov iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v izreku pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka niso bili zajeti, sodišče v izpodbijanem sklepu o potrebnih izdatkih obdolženca ni imelo podlage, da bi mu priznalo stroške iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ne glede na to, da so ti stroški utegnili obdolžencu v postopku, ki je bil pravnomočno ustavljen, dejansko nastali.

12. Prav tako ni mogoče pritrditi obdolžencu, da mu sodišče neutemeljeno ni povrnilo stroškov, ki jih je imel z izdelavo „izvedenskega mnenja“ izvedenke J. M. Iz podatkov spisa (priloga B 3 spisa) izhaja, da sodne izvedenke za ekonomijo J. M. ni postavilo sodišče, temveč ji je obdolženec sam zaupal izdelavo strokovnega (ne izvedenskega) mnenja o finančnem stanju družbe I. d. o. o., za katero je kot direktor pridobil nepovratna sredstva. Izdatki obdolženca za izdelavo takšnega strokovnega mnenja se v skladu z določbo drugega odstavka 92. člena ZKP ne štejejo za stroške kazenskega postopka, zato obdolženec ni upravičen do njihovega povračila.

13. Obdolženec z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da zaradi napake sodišča, ki da ga ni seznanilo z določbo 72. člena ZKP, ob koncu glavne obravnave ni imel zagovornika, zaradi česar da je bil oškodovan, opozarja na kršitev do katere naj bi prišlo v postopku pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka katero je imel možnost uveljavljati v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka. Zatrjevana kršitev se torej ne nanaša na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa o povrnitvi potrebnih izdatkov obdolženca, zato je obdolženec v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper izpodbijani sklep ne more uveljavljati.

C.

14. Vrhovno sodišče v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanih kršitev ni našlo, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Upoštevaje premoženjske razmere obsojenca ter dejstvo, da prestaja dolgoletno zaporno kazen, ga je Vrhovno sodišče v skladu s četrtim odstavkom 95. člena v zvezi z 98. a členom ZKP oprostilo povrnitve sodne takse kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.