Jedro

Določba 174. člena ZD v prvem odstavku določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ta določba, niti kakšne druge določbe ZD, vključno s tistimi, v katerih je urejena kaduciteta, ne določajo, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Pritožbeni očitki, da kaducitetna upravičenka ni dolžna nositi stroškov oklica, ker je sodišče prve stopnje le tega dolžno objaviti po uradni dolžnosti, niso utemeljeni. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se oklic ne objavi na predlog stranke temveč po uradni dolžnosti, lahko namreč vpliva le na to, kdo je dolžan za stroške oklica založiti predujem, na pa tudi, kdo jih je dolžan nositi v končni posledici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da zapuščina obsega 1/2 nepremičnin parc. št. 333, 335/1, 336/1, 337 in *69 k.o. ... (I. točka izreka), sklenilo, da zapuščina brez dedičev postane lastnina R. S. ter da R. S. ne odgovarja za zapustnikove dolgove (II. točka izreka) ter da je R. S., dolžna najkasneje v roku 30 dni od prejema tega sklepa, na TRR sodišča št. 01100 6370421586, sklic 00 7090-152-2016, povrniti stroške za objavo oklica v Uradnem listu RS v višini 17,57 EUR (III. točka izreka) ter odredilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa pri zapustnici lastni 1/2 nepremičnin parc. št. 333, 335/1, 336/1, 337 in *69 k.o. ..., po uradni dolžnosti vknjiži lastninska pravica za osebo z imenom: R. S., do celote deleža (IV. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka v uvodu navedenega sklepa sodišča prve stopnje se R. S. pravočasno pritožuje. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Zatrjuje, da ni pravne podlage, ki bi določala, da je stroške oklica dedičem, nastale v ediktalnem postopku, dolžna kriti R. S. V zvezi s tem izpostavlja določbo 142a. člena ZD ter poudarja, da navedena določba ne predvideva, da bi R. S. kot kaducitetna upravičenka morala nositi stroške oklica. Zatrjuje, da je oklic dolžno sodišče objaviti po uradni dolžnosti ter da je zato tudi dolžno nositi stroške, ki morebiti ob tem nastanejo, iz proračunskih sredstev. Sodišču očita, da so stroški, nastali z objavo oklica, nepotrebni. V zvezi s tem zatrjuje, da gre za zapuščino majhne vrednosti, saj vrednost solastnega deleža zapustnice znaša 6.958,50 EUR ter da bi zato lahko sodišče skladno z določbo 206. člena ZD oklic nabilo le na sodno desko. Predlaga ugoditev pritožbi ter razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izpodbijanem delu temelji odločitev sodišča prve stopnje na zaključku, da je strošek objave oklica neznanim dedičem strošek postopka in ne zapustnikov dolg, zato ga je dolžna kriti R. S. 5. Glede na dejstvo, da R. S. prevzema zapuščine brez dedičev ni odklonila oziroma se strinja z izročitvijo tega premoženja, je zaključiti, da je R. S. stranka predmetnega zapuščinskega postopka1. Ob navedenem pa se pritožbene trditve, da ni pravne podlage, ki bi določala, da je stroške oklica neznanim dedičem dolžna kriti R. S., izkažejo za neutemeljene. Določba 174. člena ZD v prvem odstavku namreč določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ta določba, niti kakšne druge določbe ZD, vključno s tistimi, v katerih je urejena kaduciteta, ne določajo, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, R. S. bila oproščena plačila sodnih stroškov2. Pritožbeni očitki, da kaducitetna upravičenka ni dolžna nositi stroškov oklica, ker je sodišče prve stopnje le tega dolžno objaviti po uradni dolžnosti, niso utemeljeni3. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se oklic ne objavi na predlog stranke temveč po uradni dolžnosti, lahko namreč vpliva le na to, kdo je dolžan za stroške oklica založiti predujem, na pa tudi, kdo jih je dolžan nositi v končni posledici.

6. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbi, da je premoženje, katerega vrednost po navedbah pritožbe znaša 6.958,50 EUR, premoženje manjše vrednosti. Pritožbeni očitki, da so glede na drugi odstavek 206. člena ZD stroški objave oklica neznanim dedičem v uradnem listu nepotrebni, so že vsled temu neutemeljeni.

7. Ob obrazloženem je tako odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pravilna. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo postopkovnih kršitev, na katere mora paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD). Zato je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Smiselno enako: dr. Vesna Rijavec, Dedovanje : procesna ureditev, GV 1999, stran 82, 83. 2 Zakon o sodnih taksah (ZST-1) npr. v prvem odstavku 10. člena izrecno ureja, da je pritožnica oproščena plačila sodnih taks. 3 Primerjaj: VSL sklep II Cp 258/2016 z dne 10. 2. 2016.