Jedro

Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi (kot je to tudi v tem konkretnem primeru) izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja na naslovu dolžnika. Predmeti izvršbe v tej zadevi sploh še niso bili zarubljeni in s tem individualizirani, kljub temu, da je izvršitelj že poizkusil opraviti rubež, ki pa zaradi dolžnikove odsotnosti ni bil izveden. Zato je ugovor tretje v trenutku, ko do rubeža in cenitve premičnin še ni prišlo, preuranjen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretje A. A. zavrglo kot preuranjenega.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tretja in kot bistveno izpostavlja, da je ugovor tretjega preventivno pravno sredstvo, ki tretjemu omogoči zaščito njegovih pravic pred posegom v premoženje. Vložiti ga je mogoče do konca izvršilnega postopka, nikjer pa ne izhaja, da je ugovor tretjega dopusten šele po opravljenem rubežu. Zadostuje že dejstvo, da je izvršitelj napovedal rubež. Sklicuje se na odločbe VSM I Ip 393/2013 in VSRS III Ips 513/2001, VSL III Cp 2497/2005. Izvršba je bila že razpisana in tretja je bila o tem obveščena in utemeljeno v strahu pred posegom v premičnine, ki so njena last. Že v ugovoru tretjega je izkazala, da dolžnik-njen sin na tem naslovu ne prebiva, kar je sin potrdil z izjavo. Za dolgove polnoletnega sina ne odgovarja. Z zavrženjem ugovora ji je sodišče odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravni interes za vložitev ugovora tretje obstaja že ob sami nevarnosti posega v tujo stvar, saj razpis rubeža predstavlja neposreden poseg v pravni položaj tretje. Predlaga razveljavitev sklepa. Predloži več listinskih dokazov.

3.Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Tretja je dne 17. 11. 2025 pri sodišču prve stopnje vložila ugovor tretje po določbi 64. člena ZIZ in v njem zatrjevala, da želi izvršitelj izvršiti izvršilna dejanja v stanovanjski hiši, ki je njena last, kakor so njena last vse premičnine v hiši. Navajala je, da je dolžnik njen polnoletni sin, ki je prijavil začasno prebivališče v tujini, kjer je zaposlen in izvršitelju obročno poravnava upnikovo terjatev. Zaradi daljše sinove odsotnosti, sin v njeni hiši nima niti sobe niti nobene premičnine. Nadalje iz spisa izhaja, da je izvršitelj poizkusil opraviti rubež na naslovu B. dne 2. 4. 2025, vendar rubež ni bil uspešen zaradi odsotnosti dolžnika. Izvršitelj je k poročilu o neizvedenem rubežu z dne 2. 4. 2025 priložil tudi podatke o prijavljenem stalnem bivališču dolžnika na naslovu B. S sklepom o izvršbi z dne 12. 5. 2021 pa je bila dovoljena izvršba z rubežem in cenitvijo premičnih stvari na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.

7.Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi (kot je to tudi v tem konkretnem primeru) izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja na naslovu dolžnika. Predmeti izvršbe v tej zadevi sploh še niso bili zarubljeni in s tem individualizirani, kljub temu, da je izvršitelj že poizkusil opraviti rubež dne 2. 4. 2025, ki pa zaradi dolžnikove odsotnosti ni bil izveden. Zato je ugovor tretje v trenutku, ko do rubeža in cenitve premičnin še ni prišlo, preuranjen. Torej šele v nadaljevanju, ko bo izvršitelj opravljal rubež v smislu 83. in 84. člena ZIZ in v skladu z določili Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur. l. RS, št. 18/03) in če bo prišlo do rubeža stvari, ki so v lasti tretje, bo namreč tretja lahko svojo lastninsko pravico uveljavljala na podlagi ugovora tretjega v smislu 64. člena ZIZ. Takšna je tudi dosedanja sodna praksa1. V primeru, ko sodišče s sklepom o izvršbi dovoli izvršbo zaradi izterjave upnikove denarne terjatve z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin, te premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oziroma opredeljene, tretja ob vložitvi ugovora tretjega v primeru, ko do rubeža premičnin sploh še ne pride, ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo niti ne more uspešno uveljavljati ugovora tretjega. Tako je pravni interes za vložitev ugovora pridobljen šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in so natančno določene oziroma določljive, to pa je z izvedenim rubežem premičnin. V konkretnem primeru pa rubež premičnin, ki se nahajajo na naslovu dolžnika in tretje, še ni bil uspešno izveden in zato tretja ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da nima pravnega interesa za vložitev ugovora tretjega. V obravnavanem primeru tako do rubeža premičnin sploh še ni prišlo in zato ni znano, ali bo do rubeža sploh prišlo ter, katere premičnine bodo zarubljene. V trenutku vložitve ugovora tretje tako tretja še ni pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora in je zato sodišče prve stopnje pravilno njen ugovor v tem delu zavrglo.

8.Pritožbeno sodišče pa v zvezi s tem še pojasnjuje, da izvršitelj praviloma zarubi stvari, ki jih ima dolžnik v posesti po prvem odstavku 83. člena ZIZ, predvsem pa stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo in stvari, ki se dajo najlažje unovčiti po drugem odstavku 84. člena ZIZ. Če pa so glede posameznih stvari pripombe, npr. če tretja oseba zatrjuje na določenih stvareh pravice, ki preprečujejo izvršbo, se stvari rubijo le izjemoma (če je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 80. člena Pravilnika). Rubež stvari, glede katerih so pripombe o obstoju kakšne pravice, ki preprečuje izvršbo, torej predstavlja izjemno situacijo, ki od izvršitelja terja posebno skrbno postopanje, zlasti v primeru, ko iz okoliščin primera izhaja velika verjetnost, da stvar ne le, da ni dolžnikova, temveč pripada točno določeni tretji osebi. Skrbnost dobrega strokovnjaka zato zahteva, da izvršitelj v danih okoliščinah stori vse potrebno, da prepreči nastanek škode, ki bi nastala s prodajo stvari, ki ni dolžnikova in tretjemu omogoči, da lahko svoje pravice učinkovito zavaruje v izvršilnem postopku. To pa pomeni, da mora postopati na ustrezen način tako, da ob rubežu stvari preveri lastništvo stvari ali o rubežu obvesti tretjega.

9.Stališče Višjega sodišča v Mariboru (v sklepu I Ip 393/2013), ko je odločilo, da je dopusten ugovor tretjega, s katerim le-ta zatrjuje, da so vse stvari v določenem stanovanju njegove in ki tak ugovor vloži, še preden je izvršitelj opravljal rubež v tem stanovanju, je v sodni praksi osamljeno. Tudi odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 513/2001, na katero se sklicuje tretja, v konkretnem primeru ni uporabljiva. Dejansko stanje v tej zadevi, v kateri je odločalo Vrhovno sodišče, je bilo drugačno od konkretnega: trditev tretjega, ki je uveljavljal pravico na predmetih v poslovnem lokalu, ki so bili tudi predmet predložene najemne pogodbe (na katero se sklicuje) je bila namreč dovolj določna tako, da je te predmete mogoče individualizirati (v podobnem primeru je tudi že odločalo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Ip 1575/2014, ko je tretji uveljavljal pravico na premičnih stvareh v najemnem stanovanju, ki so bili tudi predmet najemne pogodbe). Gre torej za izjemen (ali drugačen) primer, zato to stališče ni uporabno v primerih kot je konkretni.

10.Zmotno je glede na pojasnjeno pritožbeno stališče, da je ugovor tretjega preventivno pravno sredstvo. Ni namreč že dovolj, da obstaja realna nevarnost morebitnega rubeža premičnin, ki so v lasti tretjega oziroma na katerih ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo. Pravice, ki preprečujejo izvršbo je že pojmovno mogoče uveljavljati le takrat, ko je predmet izvršbe točno določen in dovolj konkretiziran ali že v sklepu o izvršbi ali v kasnejših sklepih sodišča ali pa s trenutkom cenitve in rubeža premičnin.

11.Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena, sklep pa je pravilen (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1VSC II Ip 481/2013, VSL III Ip 2227/2014, I Ip 1097/2021, III Cp 4137/2005, III Ip 5129/2013, I Ip 2500/2007.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 64

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.